Primorska narečna skupina v oranžnem Primorska narečna skupina je poimenovana po svoji geografski legi. Vsebuje različna narečja, in sicer: rezijansko , obsoško , tersko , nadiško , briško , kraško , istrsko , čiško in notranjsko . Primorska narečna skupina meji na jugu s Hrvaško , na severu z italijansko državno mejo, na zahudu z Rezijo , na vzhodu pa z dolenjsko in rovtarsko narečno skupino .
Primorska narečna skupina obsega zelo heterogena narečja , ki jih združuje skupen zgodovinski razvoj do 3. etape, ko je prišlo do diftongizacije jata (ě) in etimološkega o: ě>i̯e, o>u̯o. Razvojno spada v severozahodno narečje z dolgo ohranjenima nosnikoma.
Posebnost te narečne skupine je notranjščina, ki se je razvijala skupaj z dolenjščino , zato sta tukaj razvita ei̯ in ou̯.
Na zahodu, v Beneški Sloveniji , in v obsoškem narečju je ohranjeno tonemsko naglaševanje . Vsa ostala primorska narečja pa poznajo samo jakostno naglaševanje , saj se je tonemskost verjetno izgubila zaradi vpliva romanskih jezikov .
Nekaj primerov jezikovnih posebnosti
Primorsko
Knjižno
bakalá
posušena riba trska; polenovka
barúfa
prepir, zdraha
botéga
manjša trgovina
brájda
vinograd (v Goriških brdih)
bránda
zložljiva železna postelja
bríškola
italijanska igra s kartami
búbec
doraščajoča oseba moškega spola; fant
cukéta
mlada, nedorasla jedilna buča; bučka
čòk
štor
čúpa
preprost ribiški čoln iz enega debla
damižána
velika opletena trebušasta steklenica; pletenka
drobílj
drobir
fakín
nosač, težak
golžún
golša (pri perutnini)
jálov
nezabeljen
júsar
upravičenec do uživanja vaškega sveta ali odmerjenega dela tega
koló síra
hlebec sira
koriándol
konfet
korjêra
avtobus
koromáč
komarček
kozíti se
glasno jeziti se, razburjati se
križáda
križpot, križpotje
kúhnja
(kuhana) hrana za prašiče
kvartín
četrt litra, četrtinka
mándrija
kmetija z gospodarskimi poslopji, obdana z zidom
močílo
mlaka, luža
mólo
pomol
morják
veter, ki piha z morja na kopno
múš
osel
njúriti
godrnjati, renčati
nóna in nóno
babica in ded
novíc in novíca
ženin in nevesta
núna / núnca
starejša znana ženska; teta; botra
núnc
starejši znan moški; stric; boter; duhovnik
obéla
zabela
obelíti
zabeliti
odmánjkati
izostati, manjkati
ozébek
ozeblina
panín
sendvič
pášta
jed iz testenin; testenine
paštašúta
jed iz testenin in preliva; kuhane testenine
pášten
terasa, terasast svet, zasajen s trto
patakón
velik bakren kovanec
pêjca
jama, votlina
penčáti
olupljenim, posušenim slivam odstranjevati koščice in jih sploščati
píščule
kratke ozke ribiške hlače
plenír
jerbas
pobrcávati
grdo, neprimerno ravnati s kom
podlóžek
otrok, nezrel človek
pópa
zadnji del ladje, čolna; krma
poríti
poruvati
pórt
pristanišče
praščár
klavec prašičev; kdor oskrbuje, prodaja prašiče
púpa
dekle
rêj
ruj
káčja róža
(divja) potonika
sípek
sipek pesek, mivka
síršče
koruzna slama
skržák
škržat
smúliti se
dobrikati se, smukati se
sráčja nôga
morska taca
šártka
vsaka od vrvi, ki varujejo jambor, da se ne prevrne, zlomi; pripona
ščína
trščica
ščínka
frnikola
ščúrek
temno rjava žuželka, ki živi na travnikih; muren
škartôc
(papirnata) vrečka
škólj
večja skala, ki gleda iz morja ali iz zemlje; majhen skalnat otok v morju
škómber
skuša
štáncar
kamnoseki, klesarji
štríga
čarovnica
tantáva
skušnjava
tečájnik
tečaj, nasadilo
tenkljáti
pritrkavati, potrkavati
têr
zvonik
teránovka
trta z velikimi temno modrimi grozdi, ki se goji na Primorskem, v Istri; refošk
tonêra
ob obali stoječa, navadno poševni lestvi podobna naprava za opazovanje prihoda tunov; tunolovka
tórklja
priprava za stiskanje olja iz oliv; prostor s tako pripravo
túblja
tuberoza
tunára / tunêra
čoln za lovljenje tunov; tonera
ukupíti
kupiti
ustrúpati
skrhati
vábljenica
poševni odtočni jarek na gozdnih cestah; dražnik
váhti
praznik vseh svetnikov 1. novembra; vsi sveti
vénge
veriga za kotel nad ognjiščem
vrzéla
odprtina za prehod v živi meji, ograji
zaníčev
zanič, brez moči
zaskózibóg
zaboga, za božjo voljo
zástava
pas oblakov, megle nad gorami ob nastopu burje
zóbrna
dlesen
Glej tudi
