Predsednik Grčije ali predsednik Helenske republike (grškoΠρόεδρος της Ελληνικής Δημοκρατίας, latinizirano: Próedros tis Ellinikís Dimokratías) je vodja državeGrčije. Izvoli ga grški parlament; funkcija je bila od ustavne reforme leta 1986 predvsem ceremonialna. Predsedniško mesto je bilo uradno ustanovljeno z grško ustavo leta 1975, vendar ima predhodnika v Drugi helenski republiki 1924–1935 in grški hunti 1973–1974, ki je veljala pred prehodom na sedanjo tretjo helensko republiko. Od leta 2020 je predsednica države Katerina Sakelaropulu.[2]
Pristojnosti
Predsednik je nominalni vrhovni poveljnikgrških oboroženih sil in je v državi prvi človek po hierarhiji. Čeprav je grška ustava iz leta 1974 predsedstvu podelila precejšnja pooblastila na papirju, so v praksi imeli predsedniki predvsem ceremonialno vlogo; predsednika grške vlade je vodja izvršne veje oblasti – grške vlade in vodilna politična osebnost države. Vloga predsednika je bila formalno usklajena s prakso z ustavnim amandmajem iz leta 1986, ki mu je zmanjšal uradne pristojnosti.
Volitve
V skladu z 32. členom grške ustave grški parlament predsednika izvoli na posebnem zasedanju najmanj mesec dni pred iztekom mandata, in sicer za dobo petih let Glasovanje poteka v dveh fazah, vsaka največ tri glasovnice, ločene največ pet dni.[3]
Prvem in drugem glasovanju je za potrditev potrebnih vsaj 200 od 300 glasov v parlamentu, zahtevan nivo na tretjem glasovanju pade na 180 glasov. Za četrto glasovanje je potrebna navadna večina, t. j. 151 glasov. Nato se na petem in zadnjem glasovanju potegujeta kandidata z največ glasovi, o zmagovalcu odloča relativna večina.[3]
Prisega
Pred uradnim nastopom funkcije mora predsednik v skladu z drugim odstavkom 33. člena grške ustave priseči pred parlamentom.
Uradna rezidenca
Uradna rezidenca grškega predsednika je predsedniški dvorec, nekdaj Nova kraljeva palača, v osrednjih Atenah.