Pozitivna psihologija

Pozitivna psihologija je psihološka disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem človeške sreče, zadovoljstva, blagra, itd.

Glavni raziskovalci na tem področju so (oziroma so bili): Martin Seligman,[1] Ed Diener,[1] Mihaly Csikszentmihalyi,[1], C. R. Snyder,[1] Todd B. Kashdan,[2] Christopher Peterson,[1] in Barbara Fredrickson[1].

Začetki

Izraz pozitivna psihologija je prvi uporabil Abraham Maslow leta 1954 v knjigi Motivacija in osebnost.[3] Za začetek pozitivne psihologije kot novega področja psihologije pa štejemo leto 1998, ko jo je Martin Seligman, oče pozitivne psihologije, izbral za temo njegovega predsedovanja Ameriškemu psihološkemu združenju.[4] Prva mednarodna konferenca o pozitivni psihologiji je potekala leta 2002[1].

Glej tudi

Opombe in reference

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 Compton, William C, (2005). »1«. An Introduction to Positive Psychology. Wadsworth Publishing. str. 1–22. ISBN 0-534-64453-8.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: dodatno ločilo (povezava)
  2. ↑ [1]
  3. ↑ The last chapter is entitled "Toward a Positive Psychology".
  4. ↑ »Time Magazine's cover story in the special issue on "The Science of Happiness", 2005« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 11. julija 2006. Pridobljeno 27. aprila 2009.

Zunanje povezave

Stub icon

Ta članek o psihologiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.