Diaz je bil mestic iz skromnega podeželskega okolja. Leta 1876 je postal predsednik Mehike z zrušitvijo vlade, ki jo je vodil Sebastián Lerdo de Tejada, in ostal na oblasti do leta 1911. Možnosti za gospodarski razvoj države je videl predvsem v okviru tujih vlaganj, medtem pa se je večalo nezadovoljstvo brezpravnih množic, šolstvo pa je nazadovalo. Strmoglavila ga je uspešno izvedena revolucija pod vodstvom Madera. Díaz je umrl v izgnanstvu v Parizu.