Razred Paltus
Podmornica B-190 Krasnokamensk
|
Pregled razreda |
Ladjedelnica: |
|
Uporabniki: |
|
Predhodni: |
Som |
Naslednji: |
Lada |
Podrazredi: |
Varšavjanka |
V službi: |
December 1980 |
Načrtovane ladje: |
80 |
Ladje v izdelavi: |
1 |
Izdelane ladje: |
74 |
Aktivne ladje: |
60 |
Izgubljene ladje: |
1 |
Upokojene ladje: |
20 |
Ohranjene ladje: |
1 |
Splošne značilnosti |
Tip: |
Dizel-električna podmornica |
Izpodriv: |
- Na površju: 2300–2350 t
- Potopljena: 3100 t
|
Dolžina: |
70,0–73,8 m |
Širina: |
9,9 m |
Ugrez: |
6,5 m |
Debelina krova: |
- Običajna: 240 m
- Največja: 300 m
|
Moč: |
Dizel-električni pogon |
Pogon: |
- 2 x 1000 kW dizelska generatorja
- 1 x 5500–6800 KM glavni elektromotor
- 1 x šestkraki (Paltus) ali sedemkraki (Varšavjanka) propeler s fiksnim vpadnim kotom
|
Hitrost: |
- Na površini: 17 vozlov (31 km/h)
- Potopljena: 20 vozlov (37 km/h)
|
Doseg: |
- S šnorklom: 6000–7500 navtičnih milj (11.100–13.900 km) pri 7 vozlih (13 km/h)
- Potopljena: 400 navtičnih milj (740 km) pri 3 vozlih (5,6 km/h)
- Polna moč: 12,7 navtične milje (23,5 km) pri 21 vozlih (39 km/h)
|
Avtonomna plovba: |
45 dni |
Testna globina: |
300 m |
Maksimalna posadka: |
52 (12 častnikov) |
Senzorji in procesni sistemi: |
|
Oborožitev: |
|
Razred Paltus (rusko Проект 877 «Палтус», latinizirano: Projekt 877 Paltus) je razred dizel-električnih podmornic Sovjetske in Ruske vojne mornarice. Na osnovi tega razreda je bil konstruiran moderniziran razred Varšavjanka (rusko Проект 636.3 «Варшавянка», Projekt 636.3 Varšavjanka – Na barikade (pesem)). Paltus pomeni v ruščini navadni jezik.
Zgodovina
Podmornice obeh razredov so primarno namenjene uničevanju sovražnikovih ladij in podmornic v razmeroma plitkih vodah.
Podmornice razreda Paltus so opremljene s sonarskim sistemom MGK-400 Rubikon, ki vključuje tudi sistem za odkrivanje in izogibanje min MG-519 Arfa. Podmornice razreda Varšavjanka imajo nameščen izboljšan sonarski sistem MGK-400EM z nadgrajenim sistemom za odkrivanje in izogibanje min MG-519EM.
Razred Paltus naj bi nasledil razred Lada, vendar so se pri prvi podmornici tega razreda Sankt Peterburg pojavile večje pomanjkljivosti. Zato je bil pripravljen projekt modernizacije razreda Paltus, na osnovi katerega je bil razvit razred Varšavjanka. Vmesno razvojno stopnjo med obema razredoma predstavlja Projekt 636, ki predstavlja posodobljen razred Paltus in je namenjen izvozu (Kitajska, Alžirija in Vietnam). Med letoma 2014 in 2016 je bilo prvih šest podmornic razreda Varšavjanka predanih Črnomorski floti, med letoma 2019 in 2024 pa bo naslednjih šest predanih Tihooceanski floti. Leta 2020 je Ruska vojna mornarica podpisala pogodbo za prvo podmornico tega razreda za Baltsko floto. Razred Varšavjanka je bil podobno kot razred Paltus konstruiran v biroju Rubin pod vodstvom glavnega konstruktorja Jurija Kormilicina, podmornice pa gradi sanktpeterburška ladjedelnica Admiralti.
13. septembra je bila v ukrajinskem raketnem napadu zadeta podmornica Rostov-na-Donu. Iz satelitskih posnetkov in fotografij po napadu je ukrajinsko in britansko ministrstvo za obrambo ocenilo, da so obsežne poškodbe nepopravljive.[2] Rusija je medtem trdila, da jo bo popravila in vrnila v uporabo.[3] Zaradi zaprtja Dardanel je tudi ni možno odvleči na popravilo v Sankt Peterburg.[4]
Enote
V poševnem tisku so ocenjeni podatki.
Galerija
Glej tudi
Sklici
Zunanje povezave