Planckov čas (oznaka ${\displaystyle t_{\rm {P}}\,}$) je naravna enota za čas, ki meri 5,39124 ×10⁻⁴⁴ s ^[1]. Je ena izmed osnovnih enot v Planckovem sistemu enot (ostale so še Planckova dolžina, Planckov naboj, Planckova temperatura in Planckova masa).

Planckov čas določimo na naslednji način:

${\displaystyle t_{\rm {P}}={\sqrt {\frac {\hbar \kappa }{c^{5}}}}\approx 5,39124(27)\cdot 10^{-44}{\mbox{ s}}}$ ^[2]

kjer je

• ${\displaystyle \kappa \,}$ gravitacijska konstanta,
• reducirana Planckova konstanta (h/2π, oznaka ${\displaystyle \hbar }$),
• ${\displaystyle c\,}$ hitrost svetlobe.

Planckov čas je tudi čas, v katerem svetloba prepotuje pot 1 Planckove dolžine.

Je najmanjši del časa, ki ga še lahko zaznamo. Dva dogodka, ki se zgodita v času, ki je krajši kot Planckov čas, se obravnavata kot istočasna ^[3]. Posebno vlogo igra Planckov čas v teoriji prapoka. Pred časom 10^-44 po prapoku ne moremo predvidevati nobenih dogodkov. Zgodovina Vesolja se je pričela ob času 10^-44 po prapoku.

• Planckova dolžina
• Planckova doba

• Pascalov čas in veliki pok (angleško)