Orionidi

Orionidi (ORI)
Meteor Orionidov (sredina desno) pod Rimsko cesto in desno od Venere. Na sliki je vidna tudi zodiakalna svetloba.
Datum odkritjaoktober 1839[1]
Starševsko telo1P/Halley[2]
Radiant
OzvezdjeOrion (blizu Betelgeze)
Rektascenzija06h 24m[2]
Deklinacija+15°[2]
Značilnosti
Čas dejavnosti16. oktober – 27. oktober[2]
Datum vrhunca21. oktober[2]
Hitrost66,9[3] km/s
Zenitna urna frekvencatypically 20–25[4]
Glej tudi: seznam meteorskih rojev
Ozvezdje Oriona

Orionidi so meteorji, ki pripadajo vsakoletnemu meteorskemu roju.
Radiant Orionidov leži v ozvezdju Oriona (Ori) (Orionis). Orionidi se pojavljajo od 16. oktobra do 27. oktobra, svoj vrhunec pa dosežejo 21. oktobra. Starševsko telo (izvorni komet) je periodični Halleyev komet (obhodna doba okoli 76 let). Delci iz istega kometa povročajo tudi meteorski roj Eta Akvaridi.

Opazovanje

Orionidi spadajo med najmočnejše in najbolj opazovane meteorske roje. Radiant leži v severovzhodnem delu ozvezdja Orion (levo nad znano zvezdo Betelgezo). Ker ima komet Halley retrogradno orbito, imajo prašni delci iz kometa relativno veliko hitrost glede na Zemljo, ki jo zadenejo s hitrostjo do 66 km/s. Opazovalec vidi v jasni in temni noči okoli 10 meteorjev na uro.

Glej tudi

Sklici

  1. ↑ Jenniskens, Peter (2006), Meteor Showers And Their Parent Comets, Cambridge University Press, str. 9, ISBN 0521853494.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Moore, Patrick; Rees, Robin (2011), Patrick Moore's Data Book of Astronomy (2. izd.), Cambridge University Press, str. 275, ISBN 0-521-89935-4.
  3. ↑ Kero, J.; in sod. (Oktober 2011), »First results from the 2009-2010 MU radar head echo observation programme for sporadic and shower meteors: the Orionids 2009«, Monthly Notices of the Royal Astronomical Society, 416 (4): 2550–2559, Bibcode:2011MNRAS.416.2550K, doi:10.1111/j.1365-2966.2011.19146.x.
  4. ↑ Rendtel, Jürgen (2008), »The Orionid meteor shower observed over 70 years«, v Trigo-Rodríguez, J. M.; Rietmeijer, F. J. M.; Llorca, Jordi; Janches, Diego (ur.), Advances in Meteoroid and Meteor Science, Springer, str. 106–109, ISBN 0387784187.

Zunanje povezave