V federativno organizirani Švici, kjer vsak kanton svobodno odloča o svoji interni organizaciji, obstaja velika raznolikost organizacijskih struktur in posledično tudi nazivov za posamezne upravne enote med kantonom in občino. Pogosto ga imenujejo okrožje, v nekaterih kantonih tudi upravna regija (Verwaltungsregion), upravno okrožje (Verwaltungskreis), volilna enota (Wahlkreis), (amtei ali Amt) pisarna, v francosko govorečem delu okrožja (district), v italijanskem delu distretto, v retoromanskem delu okrožja (district). Vodja takega urada je upravitelj dežele (Bezirksamtmann, Statthalter oziroma Regierungsstatthalter).
Amt, Amtsbezirk, District in distretto
Okraji so v glavnem namenjeni decentralizaciji kantonalne uprave in sodne organizacije, tudi strukturi sodišč. V kantonu Schwyz so okrožja glede na zgodovinski razvoj samostojni pravni subjekti s pravico pobiranja davkov in pogosto tudi z lastno deželno skupnostjo (Landsgemeinde). Podobno vlogo imajo tudi okrožja, v dobesednem prevodu krogi (Kreise; retoromanskocircul ali italijanskocircolo), kot npr. kanton Graubünden. V kantonu Appenzell Innerrhoden pa so v nasprotju s tem okraji najmanjše upravne enote ekvivalentne politični občini.
Vrstni red kantonov glede na 1. člen švicarske ustave.
24. septembra 2006 so volivci kantona Bern izvolili »reformo decentralizirane kantonske uprave« s katero naj bi sedanjih 26 okrajev (amtsbezirke) nadomestili s petimi upravnimi regijami in desetimi upravnimi okraji.
Upravne regije: Berner Jura, Seeland (z okrajema (Kreis) Biel/Bienne in Seeland), Bern-Mittelland, Oberland (z okrajema (Kreis) Thun, Obersimmental-Saanen, Frutigen-Niedersimmental in Interlaken-Oberhasli) in Emmental-Oberaargau (z okrajema (Kreis) Emmental in Oberaargau).
Do leta 1889 sta bila v kantonu Basel-Stadt le dva okraja: mestno jedro z okolico (Basel) in deželni okraj z občinami Kleinhüningen, Riehen in Bettingen.
Glede na lego ob Renu in zemljepisno mejo z večjim delom kantona Schaffhausen (glej zemljevid) je govora o zgornjem (nekdanji okraj Stein) in spodnjem predelu kantona (občini Rüdlingen in Buchberg).
V kantonu Appenzell Innerrhoden so okraji upravna enota z najmanjšimi pooblastili. Ekvivalentni so političnim občinam ostalih kantonov. Innerrhoden je razdeljen na 6 okrajev:
Kanton Graubünden je razdeljen v 11 okrajev. Povečini se njihova ozemlja ujemajo z naravnimi geografskimi predeli. Ti okraji so nadalje razdeljeni v 39 okrožij (Kreise). Stanje: 01.01.2009
1. januarja2001 sta se združila okraja Glenner in Vorderrhein, okrožje Safien (okraja Heinzenberg) se je pridružilo okraju Surselva, ostali dve okrožji okraja Heinzenberg sta se pridružila okraju Hinterrhein, okraj Val Müstair pa je prešel pod okraj Inn.
Z združitvijo občin Davos in Wiesen 1. januarja 2009 se je spremenila površina nekdanje občine Wiesen GR (29.58 km2) iz okraja Albula v okraj Prättigau/Davos.
