Letalo je dobilo tudi vzdevek "Super Fudd"[2], potem ko je nadomestil E-1 Tracer "Willy Fudd". V zadnjem času pa tudi "Hummer" zaradi zvoka njegovih motorjev.
V 1950ih je bilo velika razvoja na področju letečih radarjev. Pozneje so se ta letala začela uporabljati kot kontrolni centri. Ameriška mornarica je uporabljala Grumman E-1 Tracer v obdobju 1958-1977.
Tehnične specifikacije (E-2C/D)
Podatki iz US Navy fact file[3] E-2D_Storybook (page 25)[4]
Godfrey, David W. H. "Hawkeye:A New Dimension in Tactical Warfare". Air International, January 1977, Vol 12 No 1. Bromley, UK:Fine Scroll. pp. 7–13, 42–44.
Jackson, Paul (2003). Jane's All The World's Aircraft 2003–2004. Coulsdon, Združeno kraljestvo: Jane's Information Group. ISBN0-7106-2537-5.
Neubeck, Ken. E-2 Hawkeye Walk Around. Squadron/Signal Publications, 2008. ISBN 0-89747-555-0.
Swanborough, Gordon and Peter M. Bowers. United States Navy Aircraft since 1911. London:Putnam, Second edition, 1976. ISBN 0-370-10054-9.