Neulijska mirovna pogodba

Dolgo ime: Mirovna pogodba med antanto in Bolgarijo
Bolgarsko ozemlje po podpisu pogodbe
Datum podpisa	27. november 1919
Lokacija	Neuilly-sur-Seine, Francija
Podpisniki	Bolgarija Francija Grčija Italija Japonska Romunija Kraljevina SHS Združeno Kraljestvo ZDA Ostale države antante Belgija Kitajska Kuba Hejaz Poljska Portugalska Siam Češkoslovaška
Depozitor	francoska vlada
Jeziki	francoski (glavni), angleški, italijanski

Neulijska mirovna pogodba (tudi neuillyjski mir) je bila sklenjena med predstavniki antante na eni in Bolgarijo kot poraženko v prvi svetovni vojni in podpisana 27. novembra 1919 v predmestju Pariza, Neuilly-sur-Seine.^[1]

Bolgarija je morala po pogodbi odstopiti Zahodno Trakijo antanti (ta je ozemlje prepustila Grčiji na konferenci v San Remu), s čimer je izgubila povezavo z Egejskim morjem, 2563 km² ozemlja na meji s Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Južno Dobrudžo. Poleg tega je morala država zmanjšati število pripadnikov oboroženih sil na 20.000 mož, plačati vojne reparacije v višini okoli 100 milijonov funtov in priznati Kraljevino SHS.

V Bolgariji je postal razplet pogajanj znan kot »druga nacionalna katastrofa«. Južna Dobrudža je ponovno pripadla Bolgariji po sporazumu z Romunijo. Med drugo svetovno vojno je Bolgarija v zavezništvu s Tretjim rajhom začasno spet zavzela vsa izgubljena ozemlja in jih po njej ponovno izgubila.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Neulijska mirovna pogodba.

• Celotno besedilo pogodbe (angleško)

Ta zgodovinski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

• p
• p
• u