Muncimir, Montimir ali Mutimir (v virih kot Muncimyr, Muncimir)[1], knez Hrvaške na področju današnje Dalmacije, okrog leta 900. Pripadal je rodbini Trpimirovićev in je bil verjetno najmlajši Trpimirjev sin.[2]
Muncimirjeva vladavina
Muncimirjeva listina iz leta 892
O Muncimirjevi vladavini ne vemo skoraj ničesar. Nasledil je kneza Branimirja, od katerega je podedoval neodvisno državo, ki ni več priznavala ne bizantinske ne frankovske nadoblasti, in ki je od Benečanov v zameno za mirno plovbo prejemala letni tribut, od dalmatinskih mest pa v zameno za prijateljske odnose poseben davek mogoriš.[3] Toda zdi se, da se je hrvaška država tedaj znašla v prehodni krizi:[4] med ninskim in splitskim škofom je namreč prišlo do ozemeljskih sporov, ki naj bi jih Muncimir reševal v korist splitskega škofa.[5][6] V času Muncimirjeve vladavine so Spodnjo Panonijo uničili navali Madžarov, ki so ogrozili tudi staro Slavonijo in omogočili pričetek njenega zbliževanja z dalmatinsko Hrvaško.[7] Muncimirja je na prestolu nasledil Tomislav.
Opombe in sklici
↑Po Šimundiću se je staro ime Motimir izgovarjalo Montimir, ime Muncimir pa je polatinjeno; glej v Mužić, I. (2006): str. 142.
