Milena Mileva Blažić

Milena Mileva Blažić
Portret
Rojstvo12. september 1956({{padleft:1956|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:12|2|0}}) (68 let)
Popuže[d]
Državljanstvo Slovenija
 Bosna in Hercegovina
Poklicliterarna zgodovinarka, političarka, univerzitetna profesorica

Milena Mileva Blažić, slovenska literarna zgodovinarka, univerzitetna učiteljica, * 12. september 1956, Popuže, Bosna in Hercegovina.

Življenje in delo

Osnovno šolo in gimnazijo je končala v Novem Travniku (BiH). Od leta 1975 živi in dela v Ljubljani. Leta 1985 je diplomirala na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, leta 1997 pridobila naziv magistra slovenske književnosti na Oddelku za slovanske jezike in književnosti in leta 2001 uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Vloga in pomen ustvarjalnega pisanja pri pouku književnosti v osnovni šoli.[1]. Zaposlena je na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, od leta 1991 kot asistentka, od leta 2002 kot docentka in od leta 2008 kot izredna profesorica in od leta 2013 kot redna profesorica za didaktiko književnosti (prva habilitacija), druga habilitacija je od leta 2007 docentka in od 2013 izredna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za razredni pouk (katedra za slovenščino), predava pa tudi na Oddelku za predšolsko vzgojo. Njeno področje znanstvenega raziskovanja zajema še mladinsko književnost, večkulturno mladinsko književnost in teorijo mladinske književnosti.

Leta 1992 je izdala knjigo Kreativno pisanje: priporočnik vesele znanosti od besede do besedila, nato so v letih 1995, 1996 in 1997 izšli trije delovni zvezki z istim naslovom. Vodila je številne pedagoške seminarje za učitelje slovenščine, mentorje literarnih krožkov in knjižničarje v Sloveniji, Italiji in Avstriji. Bila je sourednica pesniške antologije Peti letni čas: 100 naj pesmi za mlade (2001) in soavtorica dvakrat nagrajenih beril za osnovne šole Svet iz besed 7 (Bolonjski knjižni sejem[2] (2003): 2. nagrada in Frankfurtski knjižni sejem[3]. 2003: 1. nagrada). Med letoma 2001 in 2004 je bila nosilka projekta Ciljnega raziskovalnega programa (CRP) Razvoj bralnih zmožnosti z bralno značko[4]. Sodeluje v dveh projektih EU s področja mladinske književnosti in IKT (informacijsko-komunikacijske tehnologije) in je članica dveh znanstvenih združenj: Nordic Network for Children's literature [5] in IRSCL (International Research Socitey for Children's Literature) [6] Med letoma 2006 in 2008 je bila tajnica Slavističnega društva Slovenije[7]. Od leta 2006 je svetnica v Mestnem svetu Mestne občine Ljubljana na Listi Zorana Jankovića. Od leta 2007 je mentorica Wikiprojekta Slovenska mladinska književnost, ki ga pripravljajo študentje ljubljanske Pedagoške fakultete. Od 30. junija 2008 - 31. januarja.+ 2013 tudi predsednica Sveta Mestne knjižnice Ljubljana in od 2009-2014 predsednica Sveta Lutkovnega gledališča Ljubljana.

Na državnozborskih volitvah leta 2011 je kandidirala na listi Pozitivne Slovenije, 02. 04. 2013 je zavrnila poslanski mandat v DZ in 04. 10. 2013 izstopila iz Pozitivne Slovenije.

Priznanje

2012 Trubarjevo priznanje za ohranjanje kulturne pisne dediščine

Družina

Milena Mileva Blažić je soproga kantavtorja Janija Kovačiča.

Izbrana bibliografija[8]

Sklici in opombe

  1. ↑ »Visokošolska dela« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 11. junija 2015. Pridobljeno 9. februarja 2012.
  2. ↑ »Bolognafiere«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. oktobra 2007. Pridobljeno 12. decembra 2003.
  3. ↑ »Book fair«. Pridobljeno 12. decembra 2002.
  4. ↑ »Področje razvoja šolstva«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. oktobra 2013. Pridobljeno 24. novembra 2007.
  5. ↑ »Nordic Network for Children's literature«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. februarja 2008. Pridobljeno 24. novembra 2007.
  6. ↑ »IRSCL«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. julija 2011. Pridobljeno 24. novembra 2007.
  7. ↑ »Slavistično društvo Slovenije«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. oktobra 2013. Pridobljeno 17. oktobra 2013.
  8. ↑ »Milena Mileva Blažič«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. novembra 2013. Pridobljeno 11. decembra 2011.

Viri

Glej tudi

Zunanje povezave