Mbandjock je prvič nase opozoril na Evropskem U23 prvenstvu 2007, ko je osvojil bron v teku na 100 m. Kmalu zatem se je uvrstil še v četrtfinale Svetovnega prvenstva 2007. Leta 2008 se je na Svetovnem dvoranskem prvenstvu v teku na 60 m prebil v polfinale, s kvalifikacijskim časom 6.72. V polfinalu je nato odtekel svoj osebni rekord na 60 m, 6.65, kar pa je bilo dovolj le za 5. mesto v svojem polfinalu oziroma skupno 9. čas vseh polfinalnih skupin. Julija 2008 je Mbandjocku uspel še en podvig, ko je s svojim osebnim rekordom 10.06 ob dobršni pomoči vetra (+1.7 m/s) osvojil prvo mesto na francoskem državnem prvenstvu v Albiju. To je bil zanj prvi naslov francoskega prvaka[3], ki mu je omogočil tudi nastop na avgustovskih Poletnih olimpijskih igrah.
V Pekingu se je najprej s kvalifikacijskim časom 10.26 (prehitel ga je le trinidadski šprinter Richard Thompson) prebil v četrtfinale, v katerem je odtekel čas 10.16. S tretjim časom svoje četrtfinalne skupine se je tako poleg Thompsona in Tysona Gaya avtomatično prebil v polfinale. Tam je dosegel čas 10.18, kar je bilo dovolj šele za 8. mesto svoje polfinalne skupine oziroma skupno 14. čas med vsemi polfinalisti.[2] Na Kitajskem se je Mbandjock predstavil tudi kot član francoske štafete 4x100 m, s katero je s časom 39.53 dosegel šele 6. čas svoje kvalifikacijske skupine, kar je pomenilo takojšen izpad.[2]
Sezono 2009 je Mbandjock pričel s solidnima dosežkoma 10.20 in 10.30, ter svojo formo še dodatno izpilil za junijski miting v Nancyju, Francija, kjer mu je uspel čas 10.11. S tem je tudi dosegel kvalifikacijsko normo za avgustovsko Svetovno prvenstvo v Berlinu.[4] Na Evropskem ekipnem prvenstvu 2009 Mbandjock Franciji ni uspel priboriti kolajne na 100 m, končal je kot četrti, a je zato na 200 m odtekel osebni rekord 20.67, ki je zadostoval za bron. Svojo prvo zlato kolajno na kakem večjem atletskem tekmovanju je Mbandjock osvojil na začetku julija, ko je slavil na Sredozemskih igrah v Pescari, Italija.[5]
Mbanjock (desno) v zaključku finalnega teka na 100 m na Evropskem prvenstvu v Barceloni.
Na Svetovnem prvenstvu 2009 je Mbandjock nastopil v treh disciplinah: teku na 100 m, teku na 200 m in štafeti 4x100 m. V teku na 100 m je dosegel polfinale, v katerem je končal kot šesti v svoji skupini, a je vseeno dosegel drugi najboljši čas med vsemi polfinalisti, za Dwainom Chambersom. Zatem je na 200 m dosegel svoj osebni rekord 20.43, kar je v njegovi polfinalni skupini zadostovalo zgolj za 5. mesto. Izpad v polfinalu je imel nekaj grenkega priokusa, ker je Mbandjock v polfinalu tekel hitreje od rojaka Davida Alerta, ki pa se je zaradi počasnejše skupine uspel prebiti v finale. V štafeti 4x100 m je nato Mbandjocku le uspel preboj v finale, v katerem je Francija zasedla 8. mesto.
Po sezoni 2009 je nato sledila sezona 2010, v kateri je Mbandjocku uspel velikanski preskok, saj je na Evropskem prvenstvu v Barceloni osvojil kar tri kolajne. Najprej je v finalu teka na 100 m osvojil 3. mesto in bronasto medaljo, zaostal je le za rojakom Christophom Lemaitrem in Britancem Markom Lewis-Francisom. V teku na 200 m je prav tako osvojil bron, a je njegov dosežek zasenčil neverjeten povratek Lemaitra, ki je po slabih prvih 100 metrih v ciljni ravnini po fotofinišu strl odpor Britanca Christiana Malcolma. Da je prvenstvo povsem njegovo, je Lemaitre dokazal tudi v štafeti 4x100 m, saj je osvojil še svojo tretjo zlato kolajno. Zanjo je bil sicer še najbolj zaslužen prav Mbandjock, ki je kot četrti tekač francoske štafete v zadnjih metrih prehitel Italijana Maurizia Checcuccija.
