V letih 1929-1941 je igral nogomet in hokej pri Iliriji v Ljubljani. Nastopil je na prvi uradni hokejski tekmi v Jugoslaviji odigrani leta 1932 v Kamniku med domačini in SK Ilirijo, bil je dolgoletni član hokejskega kluba Ilirije, kasneje je od 1948 igral za HK Partizan Beograd, s katerim je osvojil pet zaporednih naslovov prvaka v sezonah 1950/51, 1951/52, 1952/53, 1953/54 in 1954/55. Za jugoslovansko reprezentanco je nastopil na več Svetovnih prvenstvih, tudi na prvem, ki se ga je jugoslovanska reprezentanca udeležila, leta 1939, ko je tudi dosegel prvi reprezentančni gol na Svetovnih prvenstvih.[1] Po letu 1955, ko je prenehal biti aktivni igralec, pa je postal mednarodni hokejski sodnik in vodil tehnično organizacijo mnogih množičnih in drugih velikih športnih prireditev.[2]