Lipa ima poseben, simbolni pomen za Slovence oziroma velja za središče družbenega življenja pri vseh Slovanih[navedi vir].
V mnogih slovenskih vaškihskupnostih – tako kot v Prešernovi rojstni vasi Vrbi na Gorenjskem (glej sliko) – je bil običaj, da so na kamnitih sedežih vaščani obravnavali manjše medsebojne spore, sprejemali odločitve o medsebojni pomoči pri tekočih opravilih, volili, pod lipo pa so se tudi zbirali na praznovanjih, veselicah in plesih. Tako je lipa pomenila središče skupnosti.
Od osamosvojitve Slovenije1991 dalje se v spomin na tovrstne običaje vsako poletje v avgustu najpomembnejši predstavniki samostojne slovenske države udeležijo zdaj že tradicionalnega družabnega srečanja pod največjo slovensko lipo.