Lansoprazol

Lansoprazol
Klinični podatki
Blagovne znamkePrevacid
AHFS/Drugs.commonograph
MedlinePlusa695020
Licenčni podatki
Nosečnostna
kategorija
  • AU: B3
  • ZDA: B (raziskave na živalih niso dokazale škodljivosti)
Način uporabeperoralno, i.v.
Oznaka ATC
Pravni status
Pravni status
  • ZDA: BRp
  • samo na recept
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost80 % ali več
Vezava na beljakovine97 %
Presnovajetrna (prek CYP3A4 in CYP2C19)
Razpolovni čas1–1,5 h
Izločanjeskozi ledvice in z blatom
Identifikatorji
  • (RS)-2-([3-metil-4-(2,2,2-trifluoroetoski)piridin-2-il]metilsulfinil)-1H-benzo[d]imidazol
Številka CAS
PubChem CID
DrugBank
ChemSpider
UNII
KEGG
ChEBI
ChEMBL
CompTox Dashboard (EPA)
ECHA InfoCard100.173.220 Uredite to na Wikipodatkih
Kemični in fizikalni podatki
FormulaC16H14F3N3O2S
Mol. masa369,363 g/mol
3D model (JSmol)
  • FC(F)(F)COc1c(c(ncc1)CS(=O)c3nc2ccccc2n3)C
  • InChI=1S/C16H14F3N3O2S/c1-10-13(20-7-6-14(10)24-9-16(17,18)19)8-25(23)15-21-11-4-2-3-5-12(11)22-15/h2-7H,8-9H2,1H3,(H,21,22)
  • Key:MJIHNNLFOKEZEW-UHFFFAOYSA-N

Lansoprazól je učinkovina iz skupine zaviralcev protonske črpalke in zavira izločanje želodčne kisline.[1] V ZDA je zdravilo dobilo dovoljenje za promet leta 1995.[2] Patent originalnega zdravila Prevacid je potekel 10. 11. 2009 in od takrat je na tržišču tudi v obliki generičnih zdravil.[3][4] V Sloveniji so na tržišču naslednja zdravila, ki vsebujejo lansoprazol: Lansoprazol Actavis, Lanzoprazol Teva, Lanzul.[5]

Indikacije

Lansoprazol se uporablja za zdravljenje razjed v želodcu in dvanajstniku, gastroezofagealne refluksne bolezni (GERB) in Zollinger-Ellisonovega sindroma.[6]

Odmerjanje

Pri gastritisu, GERB in nezapletenih razjedah na dvanajstniku se daje lansoprazol enkrat dnevno v odmerku 30 mg. Pri zapletenih razjedah na dvanajstniku (na primer pri številnih razjedah, krvavečih ali velikih razjedah in pri bolnikih z drugimi hudimi boleznimi) je priporočeni odmerek 30 mg dvakrat dnevno. Pri Zollinger-Ellisonovem sindromu je začetni odmerek 60 mg, nato se prilagaja glede na bolnikov odziv. Pri nekaterih bolnikih uporabljajo odmerke do 180 mg. Trajanje zdravljenja je odvisno od bolezni, na primer pri začetnem zdravljenju razjed na dvanajstniku ali GERB je priporočeno trajanje jemanja zdravila 4 tedne. GERD sicer pogosto zahteva dolgotrajno zdravljenje.[7][6]

Lansoprazol je na tržišču v obliki tablet ali kapsul, na voljo pa je tudi parenteralna oblika, namenjena bolnikom, ki ne morejo zaužiti zdravila. Odobreni intravenski odmerek je 30 mg dnevno največ 7 dni.[6]

Neželeni učinki

Pogosti neželeni učinki so glavobol, omotica, siljenje na bruhanje, driska, bolečine v trebuhu, zaprtje, bruhanje, napenjanje, suha usta ali grlo, porast jetrnih encimov, koprivnica, srbenje, izpuščaj in utrujenost. Občasno se pojavljajo motnje krvi (zmanjšano število belih krvničk ali krvnih ploščic, zvišana koncentracija eozinofilcev), depresija, bolečine v sklepih in mišicah, edemi. Ostali neželeni učinki so redkejši.[8]

Zaviralci protonske črpalke lahko povečajo tveganje za zlom kolka[9] in pojav driske, ki jo povzroča bakterija Clostridium difficile.[10] Bolniki v bolnišničnih oddelkih za intenzivno nego pogosto prejemajo zaviralce protonske črpalke kot zaščito pred pojavom peptičnih razjed, vendar naj bi to povzročilo 30% porast tveganja za pljučnico.[11]

Viri

  1. ↑ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=lansoprazol[mrtva povezava], Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 30. 5. 2012.
  2. ↑ Mosby's Drug Consult: Lansoprazole
  3. ↑ Prevacid drug patents
  4. ↑ Teva to release Prevacid version when patent expires
  5. ↑ http://www.zdravila.net/ Arhivirano 2012-05-30 na Wayback Machine., Baza podatkov o zdravilih, Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke , vpogled: 30. 5. 2012.
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 http://www.medicinenet.com/lansoprazole/article.htm, vpogled: 30. 5. 2012.
  7. ↑ Beers MH, Porter RS, Jones TV, Kaplan JL, Berkwits M. The Merck Manual, 18th Ed. Merck & Co., Inc., 2006., str. 124–125.
  8. ↑ Povzetek glavnih značilnosti zdravila Lanzul, revizija besedila: 7. 9. 2011.
  9. ↑ Yang YX; Lewis JD; Epstein S; Metz DC (2006). »Long-term proton pump inhibitor therapy and risk of hip fracture«. JAMA. 296 (24): 2947–2953. doi:10.1001/jama.296.24.2947. PMID 17190895.
  10. ↑ »Proton pump inhibitors and Clostridium difficile«. Bandolier. 2003. Pridobljeno 13. julija 2007.
  11. ↑ Herzig SJ; Howell MD; Ngo LH; Marcantonio ER (2009). »Acid-suppressive medication use and the risk for hospital-acquired pneumonia«. JAMA. 301 (20): 2120–2128. doi:10.1001/jama.2009.722. PMID 19470989.