Langres je bil glavno mesto keltskega plemenaLingoni, v rimskem času imenovan
Andematunnum, kasneje Lingones.
S prihodom rimljanov je bil kraj utrjen, postal je pomembno križišče več rimskih cest. Po obdobju vpadov je kraj začel cveteti, tudi zaradi naraščajočega političnega vpliva svojih škofov, ki so pokrivali ozemlja Šampanje, Burgundskega vojvodstva in Franche-Comtéja. V 9. stoletju so pridobili pravico do kovanja denarja, v letu 927 tudi pravico do imenovanja vojaškega poveljnika kraja. Škof je imel naslov vojvode in najvišjega plemiča Francije. Težavna 14. in 15. stoletje sta bila zadosten razlog za okrepitev njegovih fortifikacij, katere so staremu delu še vedno dajale izgled utrjenega mesta, sam kraj pa je vstopil v obdobje kraljevega skrbništva. Renesansa je kraju vrnila blaginjo, v tem času so bile zgrajene številne javne, verske in vojaške zgradbe. V 19. stoletju jim je bila v "Vaubanovem slogu" dodana še citadella.