Laik (v širšem pomenu) je človek, ki se z nečim ukvarja ljubiteljsko in ne poklicno. Podoben pomen ima beseda amater (ljubitelj). V verskem pomenu je laik nereligiozna oseba, torej oseba, ki ne priznava nobene religije. Laiki se v tem pomenu delijo na agnostike in ateiste: ateisti trdijo, da bog ne obstaja, agnostiki pa trdijo, da se božji obstoj ne da dokazati.

Beseda laik izvira iz grških besed starogrško λαός [laos] = ljudstvo, starogrško λαϊκός [laikos] = ljudski.

Laik v krščanskem pomenu besede je vernik, ki ni duhovnik (ni posvečen). Laiki v Cerkvi že od začetka opravljajo pomembna dela, ki dopolnjujejo delo duhovnikov (klerikov). Drugi vatikanski koncil je še dodatno poudaril pomen laikov v Rimskokatoliški Cerkvi.

Pomembnejša opravila, ki jih lahko opravljajo laiki so:

• Branje Božje besede
• Bogoslužno petje
• Delitev obhajila (laik ne more opraviti posvetitve evharistije, lahko pa razdeljuje hostije)
• Krašenje cerkve
• Ministriranje
• Svečani nagovori pred pomembnejšimi deli maše (uvod v očenaš, uvod v pozdrav miru, prošnje, zahvale, ipd)
• Sodelovanje v župnijskem pastoralnem svetu

Laicizacija je postopek ali časovno obdobje, ki postopoma opušča ali preprečuje verska prepričanja.

• Klerik