Komornik (služba)

Risba komornika in oficirja na avstro-ogrskem dvoru.

Komornik (iz latinščine camera=soba) je človek v službi monarha, močnejšega fevdalca ali cerkvenega prelata (kot npr. papeža), ki se ukvarja z njegovimi privatnimi potrebami in lahko prosto vstopa v njegove prostore, torej kot sobar z visokim zaupanjem.

Gaspar de Guzmán, grof Olivares, slika Diega Velázqueza, 1624. V predanosti kraljevih zaupnikov je komornikov ključ.
Krištof grof Pavski : papež Benedikt XV ga je leta 1921 imenoval za papeškega komornika. Slika v španskem renesančnem slogu.
Ključ komornika na kraljevem dvoru Norveške

Komornik (stara latinščina: cambellanus ali cambrerius, s pristojnostjo za zakladništvo camerarius) je višji kraljevi uradnik, zadolžen za upravljanje z dvorom. Zgodovinsko gledano je komornik nadzoroval urejanje domačih zadev in je bil pogosto tudi zadolžen za prejemanje in izplačilo denarja, ki se hrani v kraljevi komori. Položaj je bil običajno počaščen visokemu članu plemstva (plemiču) ali duhovščini, pogosto kraljevemu favoritu. Rimski cesarji so tega uradnika imenovali z naslovom cubicularius. Komornik Svete rimske cerkve ima zelo obsežna pooblastila, pod njegovim nadzorom so dohodki papeškega gospodinjstva. V znak svojega dostojanstva so nosili ključ, ki je bil v sedemnajstem stoletju pogosto posrebren in je dejansko prilegal ključavnicam sobnih sob. Od osemnajstega stoletja, se je ta služba spremenila v zgolj simbolično, čeprav čudovito, ranga -insignie iz pozlačenega brona. V mnogih državah obstajajo protokolarni položaji, povezani z gospodinjstvom suverena.

Opis

Zgodovinsko gledano so številne ustanove in vlade – samostani, katedrale in mesta – imele tudi mesto komornika, ki je običajno skrbel za finance.[1] Finančni direktor City of London se še vedno imenuje komornik (Chamberlain), medtem ko je New York City imel komornika, ki je vodil mestne finance do začetka 20. stoletja.[2]

Etimologija

Od starofrancoskega komornika, chamberlenc, modernega francoskega chambellan, od starovisokonemškega Chamarling, Chamarlinc, od koder tudi srednjeveško latinskega cambellanus, camerlingus, camellengus; italijanskega kamerlingo ; Španskega kamerlengo, sestavljen iz starovisokonemškega Chamara, Kamara [latinsko kamera, »komora«] in nemške pripone -ling . [3]

Pozicije/službe

Nekaj glavnih služb, znanih s tem imenom:

Avstrija

  • Kammerherr ali Kämmerer (z odgovornostjo za finance, zakladnico)

Bizantinsko cesarstvo

Francija

  • Veliki komornik Francije

Nemčija

  • Kammerherr ali Kämmerer (z odgovornostjo za finance, zakladnico)

Sveto rimsko cesarstvo

  • Kammerherr ali Kämmerer (z zadolžitvijo za finance, zakladnico)
  • Reichskämmerer (cesarski komornik)
  • Lord komornik nadvojvodinje

Rimsko cesarstvo

Združeno kraljestvo

  • Lord Veliki komornik (eden od Visokih državnih častnikov)
  • Lord Chamberlain (višji izvršni uradnik kraljevega gospodinjstva )
  • Chamberlain londonskega Cityja (visoki uradnik City Corporation, njegov finančni direktor. Imenovanje mestnega komornika je prvič zabeleženo leta 1276; njegove naloge so bile povezane z Mestno zbornico, kjer so hranili denar. Predsedoval je tudi sprejemu Freemen of the City of London in to nadaljuje še danes.)
  • Državni zbornik, zakladniški uradnik v angleški državni blagajni
  • Lord Chamberlain Škotske (zgodovinski državni urad v Kraljevini Škotske od 1124–1703)

Vatikan

Sklici

  1. ↑ Chamberlain Arhivirano September 30, 2007, na Wayback Machine. (from Encyclopædia Britannica 1911)
  2. ↑ »City of London leading personnel«. cityoflondon.gov.uk. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. decembra 2007.
  3. ↑ Chisholm, Hugh, ur. (1911). »Chamberlain« . Enciklopedija Britannica (v angleščini). Zv. 5 (11. izd.). Cambridge University Press. str. 819–820.