*nekateri avtorji imajo podrazrede v Clitellata za razrede
Kolobarniki (slovenska izgovarjava: [kɔlɔ'baɾniki]) so skupina bilateralnih živali iz debla Annelida (slovenska izgovarjava: [əˈnɛlɪdə]; latinsko annellus (majhen kolobar)) so živa bitja, katerih podaljšano telo je sestavljeno iz kolobarjev. Po Hadžijevem sistemu so kolobarniki najpreprostejša skupina mnogočlenarjev. Imajo dobro razvito živčevje, obtočila in izločala. Sodobne klasifikacije jih uvrščajo v naddeblo Lophotrochozoa. Delimo jih na mnogoščetince, sedlaše in machaeridie (izumrli), sedlaše lahko naprej delimo še na maloščetince in pijavke. Obstaja približno 37.000 vrst kolobarnikov.[1]
Anatomija
Kolobarniki so sestavljeni iz podobnih členov, po katerem ima tudi deblo ime. Znanstveno se kolobarji imenujejo metamere. Vsi organi se v vsaki metameri ponovijo. Na prednjem delu so usta, nekatere vodnevrste imajo okoli ust tudi peresaste lovke, kar jim omogoča precejanje vode. Na drugem koncu dolgega, ravnega čreva je zadnjična odprtina. Glava in zadek sta en metamer, trup pa je sestavljen iz večih. Ima delno zaprto ožilje, žile potekajo vzdolž telesa na hrbtni in trebušni strani.[2] Kopenske vrste dihajo skozi kožo. Nekatere vrste v dolžino zrastejo več kot en meter. Telo kolobarnikov prekriva tanka pokožnica, v kateri ležijo krožno-vzdolžne mišice; te omogočajo premikanje živali. Glavni skupek živčevja ("možgani") je v glavi, glavni živec pa poteka po trebušni strani, ob črevesju in se imenuje trebušna struna. Imajo tudi metanefridije, to so organ, ki se v vsaki metameri pojavljajo v paru. Imajo podobno vlogo, kot v človeškem telesu ledvice in so glavno izločalo.[2]
Metamerizacija
Metamerizacija je proces značilen za kolobarnike. V tem procesu nastane novi metamer in vsi njegovi organi. Zaradi tega se kolobarnik podaljša. Po nekaterih navedbah naj bi metamerizacija nastala kot prilagoditev na premikanje.[2]
Življenjski cikel
Kolobarniki imajo normalen življenjski cikel, le nekaj vodnih vrst ima ličinke, te se imenujejo trohofore. Pri ostalih vrstah razvoj poteka direktno.
Pri nekaterih vrstah sta spola različna, pri večini pa so osebki obojespolni. Kolobarniki imajo dobro razvite spolne organe. V metamerah ob zadku se nahajajo testisi (mode) in v enem metameru par jajčnikov.[2]
Razširjenost
Kolobarniki se pojavljajo v slani in sladki vodi ter tudi v vlažni zemlji. Razširjeni so po celotnem svetu, od puščav pa do obale Antarktike, največ pa jih je bilo odkritih v Evropi. V Sloveniji so sedlaši pogosti, mnogoščetinci malo manj.[2]
Taksonomija
Zunanja
Kolobarniki so bilateralne živali, spadajo v naddeblo lophotrochozoa.
Kolobarniki so razdeljeni v tri razrede: na mnogoščetince, ki živijo večinoma v vodi, na sedlaše, ki živijo v zemlji ali v vodi ter machaeridia, ki so izumrli. Bolj poznani so sedlaši, ki se naprej delijo še na maloščetince, pijavke in red branchiobdellida. Pijavke se delijo še na primitivne, ki sta le dve vrsti ter prave, ki so vse ostale. Seveda obstaja še natančnejša opredelitev, ki pa se v vsakdanjem življenju redko uporablja.[1]
Maloščetinci nimajo panožic, saj bi jih v zemlji le ovirale. Imajo mišičnatokožo, ki je pokrita z redkimi ščetinami-od tod tudi ime. Večina jih živi v vlažnizemlji, nekateri pa tudi v vodi. Pri nekaterih nastane posebna kožna tvorba, imenovana sedlo (od tod ime razreda).[2]
Mnogoščetinci so večinoma plenilci. So pelaški (prosto plavajoči) ali se vkopavajo v morska tla. Nekatere si iz sluzi naredijo cevke, ki jih nato utrdijo z kamenčki in mivko. Na vsaki metameri imajo par panožic, ki so nekoliko podobne nogam. Sodelujejo pri premikanju ter vkopavanju v morsko dno. Na koncu panožic so hete (ščetine), po katerih je tudi razred poimenovan.[2]
Kolobarniki so tudi v veliko družinah in rodovih, ki nimajo določenih redov oz. razredov. Ti so v spodnjem drevesu označeni kot "nedoločeno".[1]