Koeficinet upora poljubnega telesa vključuje učinke dveh osnovnih prispevkov k uporu dinamike tekočin: površinsko trenje in oblikovni upor. Koeficient upora pri dvigajočem letalskem krilu ali krilu hidrogliserja vsebuje tudi učinke, ki jih povzroča vzgonsko-inducirani upor.[3][4] Pri koeficientu upora celotne strukture, kot je letalsko krilo, so pomembni tudi učinki interferenčnega upora.[5][6]
Za določeno obliko telesa je koeficient upora odvisen le od Reynoldsovega števila, Machovega števila in od smeri toka. Za mala Machova števila je koeficient upora neodvisen od Machovega števila. Velikokrat je pri praktičnih primerih Reynoldsovo število majhno, pri avtomobilih z večjimi hitrostmi ali pri letalih na običajnem letu se prihajajoča smer toka ne spreminja. Tako imamo lahko koeficient upora v takšnih primerih za konstanto.[7]
Da telo z aerodinamično obliko doseže majhen koeficient upora, mora mejna plast okrog njega ostati na njegovi površini dokler je mogoče, tako da je brazda ozka. Velik oblikovni upor povzroča široko brazdo za telesom. Mejna plast bo prehajala iz laminarne v turbulentno in zagotavljala, da bo Reynoldsovo število za tok okrog telesa dovolj velik. Večje hitrosti, večja telesa in manjše viskoznosti prispevajo k večjim Reynoldsovim številom.[8]
Pri drugih telesih, kot so npr. majhni delci, koeficient upora ni konstanten in je funkcija Reynoldsovega števila.[9][10][11] Pri majhnem Reynoldsovem številu tok okrog telesa ne preide v turbulentnega in ostaja laminaren, tudi, ko se loči od površine telesa. Pri zelo malih Reynoldsovih številih brez ločitve toka je sila upora sorazmerna s hitrstjo in ne z njenim kvadratom . Za kroglo v tem primeru velja Stokesov zakon. Reynoldosvo število bo majhno za majhna telesa, majhne hitrosti in zelo viskozne tekočine.[8]