Karakulska ovca

Karakulska ovca v živalskem vrtu Akron

Karakulska ovca ali Karakul (imenovano po Qorakoʻl, mestu v regiji Buhara v Uzbekistanu) je pasma domačih debelorepih ovac, ki izvira iz Srednje Azije. Nekateri arheološki dokazi kažejo, da se karakulske ovce redijo tam neprekinjeno že od leta 1400 pred našim štetjem.[1]

Karakulske ovce, ki izvirajo iz puščavskih regij Srednje Azije, so znane po svoji sposobnosti iskanja hrane in uspevanja v izjemno težkih življenjskih razmerah. Lahko preživijo hude sušne razmere, ker si rezerve za puste čase shranijo kot maščobo v svojih repih. Karakule gojijo v velikem številu tudi v Namibiji, saj so jih tja prvi prinesli nemški kolonisti v začetku 20. stoletja.[2] Trenutno so uvrščene med ogrožene.

Uporaba pri ljudeh

Muhammad Ali Jinnah, ustanovitelj Pakistana, nosi karakulsko kučmo

Karakulske ovce so večnamenska pasma, ki se gojijo za molžo, meso, kože in volno. Kot debelorepa pasma imajo značilno meso. Številni odrasli karakuli imajo dvojno prevleko; v tem primeru ločijo grobo zaščitno dlako od podlanke. Karakul je razmeroma grobo vlakno, ki se uporablja za vrhnja oblačila, preproge in polstenje.

Meso ovc, še posebej maščoba iz repa, je pomembna sestavina uzbekistanske kuhinje.[3]

Karakul krzno

Pranje zaklanih jagnjet v Namibiji

Zelo mlada ali celo fetalna karakulska jagnjeta so cenjena zaradi krzna. Krzno novorojenih karakulskih ovc imenujemo karakul, svakara (portmanteau jugozahodne Afrike karakul), (tudi astrahan) (rusko in francosko), perzijska jagnjetina, agnello di Persia (italijansko), krimer (rusko) in garaköli bagana (turkmensko). Včasih se izraza za krzno novorojenih jagnjet in jagnjet zarodkov uporabljata zamenljivo.[4] Novorojena jagnjeta imajo čvrsto, kodrasto dlako. Jagnjeta morajo biti ob usmrtitvi mlajša od treh dni, sicer bodo izgubila svojo črno barvo in mehko, tesno navito dlako. Prevladujejo temne barve in jagnjeta s staranjem pogosto potemnijo barvo. Fetalne jagnječje krzno karakul se imenujejo široki rep, breitschwanz (nemško) in karakulča. Fetalna jagnjeta karakul so pridelana s spontanimi splavi, induciranim zgodnjim porodom ali z ubijanjem matere ovce in odstranitvijo ploda.[4] Namesto da bi ubili zdrave ovce, bodo kmetje ubili starejše ovce, ki so že večkrat skotile. Ljudje uporabljajo jagnječje krzno za izdelavo različnih oblačil, kot je astrahanska ali karakulska kučma.[5] Kožuh so uporabljali tudi v visoki modi.[6][7]

Sklici

  1. ↑ »Karakul«. Breeds of Livestock. Oklahoma State University, Dept. of Animal Science. Pridobljeno 17. aprila 2009.
  2. ↑ Forde, Kevin (20. november 2018). »Weird Sheep Breeds - Karakul Sheep | THATSFARMING.COM«. That's Farming. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. julija 2019. Pridobljeno 26. julija 2019.
  3. ↑ Buell, Paul David; Anderson, Eugene N.; Moya, Montserrat de Pablo; Oskenbay, Moldir, ur. (2020). »Uzbekistan's Food«. Crossroads of Cuisine: The Eurasian Heartland, the Silk Roads and Food. BRILL. str. 221–34. ISBN 9789004432109.
  4. ↑ 4,0 4,1 Wilson, Eric (11. avgust 2005). »The Lamb on the Runway«. New York Times. Pridobljeno 25. junija 2016.
  5. ↑ Associated Press (24. april 2002). »Hamid Karzai's Famous Hat Made From Aborted Lamb Fetuses«. Fox News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. maja 2008. Pridobljeno 17. aprila 2009.
  6. ↑ »Astrakhan: Hot "New" Fashion is the Same Old Cruelty«. The Humane Society of the United States. 12. avgust 2005. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. junija 2009. Pridobljeno 17. aprila 2009.
  7. ↑ Associated Press (27. maj 2007). »Karakuls burst upon the fashion world«. Taipei Times. Pridobljeno 17. aprila 2009.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Karakulska ovca.