Kalijev karbonat

Imena
IUPAC ime kalijev karbonat
Druga imena dikalijev karbonat, pepelika, potaša
Identifikatorji
Številka CAS	584-08-7
3D model (JSmol)	Interaktivna slika
ChemSpider	10949
ECHA InfoCard	100.008.665
Število E	E501(i) (sredstva za uravnavanje Ph, ...)
PubChem CID	11430
RTECS število	TS7750000
UNII	BQN1B9B9HA
CompTox Dashboard (EPA)	DTXSID2036245
InChI InChI=1S/CH2O3.2K/c2-1(3)4;;/h(H2,2,3,4);;/q;2*+1/p-2 Key: BWHMMNNQKKPAPP-UHFFFAOYSA-L InChI=1/CH2O3.2K/c2-1(3)4;;/h(H2,2,3,4);;/q;2*+1/p-2 Key: BWHMMNNQKKPAPP-NUQVWONBAS
SMILES C(=O)([O-])[O-].[K+].[K+]
Lastnosti
Kemijska formula	K2CO3
Molska masa	138,205 g/mol
Videz	bela higroskopna trdnina
Gostota	2,43 g/cm3
Tališče	891 °C (1.636 °F; 1.164 K)
Vrelišče	razpade
Topnost v vodi	112 g/100 mL (20 °C) 156 g/100 mL (100 °C)
Topnost	netopen v etanolu, metanolu in acetonu
Nevarnosti
Glavne nevarnosti	dražilno (Xi)
R-stavki (zastarelo)	R22 R36 R37 R38
NFPA 704 (diamant ognja)	0 1 0
Plamenišče	ni vnetljiv
Smrtni odmerek ali koncentracija (LD, LC):
LD50 (srednji odmerek)	1870 mg/kg (peroralno, podgana)[1]
Sorodne snovi
Drugi anioni	kalijev bikarbonat
Drugi kationi	litijev karbonat natrijev karbonat rubidijev karbonat cezijev karbonat
Sorodne snovi	amonijev karbonat
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
Sklici infopolja

Kalijev karbonat ali pepelika je bela sol s kemijsko formulo K₂CO₃. Topen je v vodi in netopen v metanolu.^[2] Vodna raztopina je zelo alkalna. Nastaja na primer v reakciji kalijevega hidroksida (KOH) z ogljikovim dioksidom (CO₂). Je zelo higroskopen, zato je v trdnem stanju pogosto moker. Uporablja se predvsem za proizvodnjo mila in stekla.

Kalijev karbonat je prvi identificiral Antonio Campanella leta 1743. Je glavna sestavina pepelike, ki nastane po kristalizaciji lužine lesnega pepela in vinskega kamna. V preteklosti so ga proizvajali s praženjem pepelike v plavžu, kamor so jo dodajali za odstranjevanje nečistoč. Fin bel ostanek so imenovali biserni pepel. Postopek za pridobivanje kalijevega karbonata je izboljšal in leta 1790 patentiral iznajditelj Samuel Hopkins iz Filadelfije.

Kalijev karbonat se proizvaja industrijsko z elektrolizo kalijevega klorida. Med elektrolizo nastane kalijev hidroksid, ki se nato z ogljikovim dioksidom pretvori v kalijev karbonat:

elektroliza: 2 KCl → 2K + Cl₂

2 K + 2 H₂O → 2 KOH + H₂

2 KOH + CO₂ → K₂CO₃ + H₂O

V preteklosti se je uporabljal za proizvodnjo mila, stekla in porcelana.

Je blago sušilno sredstvo, ki se uporablja v primerih, ko druga sušilna sredstva, na primer kalcijev klorid in magnezijev sulfat, niso uporabna. Za kisle spojine ni primeren, primeren pa je za sušenje organskih reakcijskih zmesi, v katerih ena od komponent vsebuje nekaj kislih nečistoč. Primeren je tudi za sušenje nekaterih ketonov, alkoholov in aminov pred destilacijo.^[3]

V azijski kuhinji se uporablja za pripravo priljubljenega travnega želeja, v Nemčiji pa pogosto namesto pecilnega praška za peko ingverjevega kruha in peciva.

V proizvodnji kakava v prahu se uporablja kot sredstvo za zmanjšanje kislosti kakavovih semen, ki hkrati poudari kakavovo aromo. Postopek je leta 1828 razvil Nizozemec Coenrad Johannes van Houten.

V proizvodnji medice in vina se včasih uporablja kot pufer.

Kalijev karbonat je tudi sredstvo za mehčanje trde vode.^[4]

Uporablja se tudi kot sredstvo za gašenje požarov, pripravo spajk in prehranski dodatek za živino in piščance, s katerim se uravnava potrebe živali po kaliju.