Kaheksija

Kaheksija
Specialnostonkologija, psihiatrija, interna medicina uredi v wikpodatkih
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10R64
MKB-9799.4
MeSHD002100

Kaheksíja (grško kakhektía, kakhékten - slaboten) je sindrom, pri katerem presnovne spremembe, po vsej verjetnosti povzročene zaradi kroničnega delovanja vnetnih dejavnikov, vodijo do shiranosti oz. izgube telesne mase, ki se je ne more nadomestiti samo s prehrano. Izguba vključuje tako maščobe kot tudi pusto telesno maso (tj. skeletno mišičnino) in tako vključuje klinične znake, kot so zmanjšanje telesne teže, atrofija mišic, oslabelost ter izgubo apetita.

Je pozitivni dejavnik tveganja za smrt, tj. pri bolniku s kaheksijo se možnost smrti zelo poveča. Je znak različnih hujših obolenj ali stanj, kot so rakasta obolenja, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), srčno popuščanje, avtoimunske bolezni (npr. revmatoidni artritis), okužbe (npr. AIDS[1] in tuberkuloza), kronični pankreatitis, kronična ledvična odpoved, družinska amiloidna polinevropatija, zastrupitev z živim srebrom (akrodinija) ter zasvojenost z drogami, kot so amfetamini in kokain.[2][3]

Patofiziologija

V patofiziologiji sindroma ima osrednjo vlogo po vsej verjetnosti signaliziranje preko citokinov. Pri bolniku so torej zvišane koncentracije tumorje nekrotizirajočega faktorja-α (imenovan tudi kahektin), interlevkinov 1, 6 in 8 (IL-1, IL-6 in IL-8), interferona-γ[4] in induktivnega faktorja proteolize (angleško proteolysis-inducing factor, PIF)[4] ter nekaterih drugih dejavnikov, kot je C-reaktivni protein (CRP). Omenjeni dejavniki imajo tako lipolitično kot tudi proteolitično delovanje (razgrajujejo torej maščobe in beljakovine). Poleg tega delujejo nekateri tudi na melanokortinski sistem v hipotalamusu, kar povzroči pomanjkanje apetita oz. anoreksijo.

Na molekularni ravni je v okviru beljakovinske razgradnje pospešen predvsem od ATP odvisen sistem ubikvitin-proteasom.

Zdravljenje

Trenutno ni splošno sprejetih zdravil za zdravljenje kaheksije. S pomočjo steroidov, kot so kortikosteroidi in zdravila, ki posnemajo progesteron, ki povečajo apetit, se lahko zveča telesna teža, vendar ni dokazov, da bi popravili izgubo mišičnine.[5] V nekaterih državah v ZDA je dovoljena uporaba medicinske marihuane za zdravljenje kaheksije.[5][6]

Glej tudi

Opombe in sklici

  1. ↑ Rapini R.P.; Bolognia J.L.; Jorizzo J.L. (2007). Dermatology: 2-Volume Set. St. Louis: Mosby. str. 1169. ISBN 1-4160-2999-0.
  2. ↑ Lainscak M.; Podbregar M.; Anker S.D. (2007). »How does cachexia influence survival in cancer, heart failure and other chronic diseases?«. Curr. Opin. Support. Palliat. Care. 1 (4): 299–305. doi:10.1097/SPC.0b013e3282f31667. PMID 18685379.
  3. ↑ Bossola M.; Pacelli F.; Doglietto G.B. (2007). »Novel treatments for cancer cachexia«. Expert. Opin. Investig. Drugs. 16 (8): 1241–53. doi:10.1517/13543784.16.8.1241. PMID 17685872.
  4. ↑ 4,0 4,1 Guttridge, D. "Molecular Mechanisms of Muscle Wasting in Cancer Cahexia"[mrtva povezava].
  5. ↑ 5,0 5,1 Gagnon, B.; Bruera, E. (1998). »A review of the drug treatment of cachexia associated with cancer«. Drugs. 55 (5): 675–88. doi:10.2165/00003495-199855050-00005. PMID 9585863.
  6. ↑ Yavuzsen, Tugba; Davis, Mellar P.; Walsh, Declan; LeGrand, Susan; Lagman, Ruth (2005). »Systematic review of the treatment of cancer-associated anorexia and weight loss«. J. Clin. Oncol. 23 (33): 8500–11. doi:10.1200/JCO.2005.01.8010. PMID 16293879.

Viri