Jugoslovanska kraljeva vojna mornarica (srbsko: Jugoslovenska kraljevska ratna mornarica, hrvaško: Jugoslavenska kraljevska ratna mornarica) je bila pomorski del oboroženih sil najprej Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, nato pa Kraljevine Jugoslavije, ki je skrbela za obrambo in zaščito vzhodnih obal Jadranskega morja.
V okvir Jugoslovanske kraljeve vojne mornarice je spadalo tudi mornariško vojno letalstvo, opremljeno večinoma z hidroavioni, pa tudi rečna flotilja.
Nekaj njenih enot je med drugo svetovno vojno aktivno bojno delovalo tudi po kapitulaciji Jugoslavije leta 1941, v okviru zavezniških sil na Bližnjem vzhodu[1].
Imena in oznake plovil
V Jugoslovanski kraljevi vojni moranici so prva imena oz. oznake dobila tista plovila, ki so jih po prvi svetovni vojni kot vojni plen prejeli od nekdanje avstro-ogrske vojne mornarice. Nova imena so imela nacionalni pomen, dodeljene oz. spremenjene pa so bila tudi oznake, ki so jih plovila imela že prej.
Rečna flotilja
Prva imena su dobila plovila rečne flotilje, na katerih so bile jugoslovanske posadke že od leta 1919. Tako so monitorji dobili imena jugoslovanskih rek Drave, Morave, Save, Vardarja, dva dodatna monitorja pa imena Drina in Soča. Dva rečna patruljna čolna sta bila imenovana Bregalnica in Neretva. Ta dva dodatna monitorja in rečna patrolna čolna so bili leta 1921 odvzeti in dodeljeni drugim državam.
Ladje-hulki
Nova imena so dobile ladje-hulki: Krka, Neretva, Skradin, Krivošije, Prvić, stara oklepnicaKronprinz erzherzog Rudolf je dobila ime Kumbor, pomožna ladja Gigant je bila preimenovana v Moćni, vodonosec Najade pa v Sitnico.
Torpedovke
Torpedovke so, tako kot v avstro-ogrski vojni mornarici ostale brez imena in so imele samo številčno oznako. Štiri torpedovke s prejšnjo oznako T (zgrajene v Trstu) so bile uvrščene v floto z novimi oznakami T-1 do T-4, druge štiri torpedovke s prejšnjo oznako oznake F (zgrajene na Reki) pa so dobile oznake od T-5 do T-8. V žargonu mornarice so bile poimenovane kot »Triestinke« (Tržačanke) in »Fiumane« (Rečanke). Preostale štiri, že tedaj popolnoma zastarele in iztrošene, so dobile oznake od T-9 do T-11 in so bile odpisane v tridesetih letih 20. stoletja.
Kasnejša kupljena plovila (1923), minopolagalci, so dobili imena ptic plenilk: Jastreb, Kobac, Orao, Soko, Galeb in Labud (predhodno Gavran). Lahka križarkaNiobe (1926) je dobila ime Dalmacija, novozgrajeni rušilci pa imena mest: Dubrovnik, Beograd, Zagreb in Ljubljana. Motorne torpedovke so dobile imena planin: Dinara, Durmitor, Kajmakčalan, Orijen, Rudnik, Suvobor, Triglav in Velebit, medtem ko so podmornice dobile imena Hrabri, Nebojša, Smeli in Osvetnik. Polagalci min, zgrajeni leta 1930 v Kraljevici, so nosili imena z isto začetno črko: Malinska, Meljine, Mljet, Marjan in Mosor.
Pomožna plovila
Pomožna plovila so večinoma dobila imena, ki so označevala njihov namen, Spasilac je bila ladja za reševanje podmornic, Zmajmatična ladja za hidroavione, vlačilci pa so nosili imena svojih delovnih značilnosti: Snažni, Jaki, Marljivi, Ustrajni. Ladja (nekdanji grški Paxo), kupljena na Krfu za potrebe srbske vojske, je do leta 1932 nosila simbolično ime Srbija. Pomožna ladja Gigant je bila preimenovana v Moćni, vodonosec Najade pa v Sitnico.
Številčne oznake plovil so bile enomestne številke, ki so se za vsak razred začenjale od 1. Večja plovila, rušilci in polagalci min, niso imeli številčne oznake in so nosili na premcu (napisano v latinici in cirilici) enobesedno ali dvobesedno kombinacijo imena, tako tudi na krmi. KrižarkaDalmacija je imela izpisano samo ime.
Seznam plovil
Plovila Jugoslovanske kraljeve vojne mornarice ob razpadu Kraljevine Jugoslavije dne 5. maja1941: