Srebrnič je bil po prvi svetovni vojni zajet in poslan v taborišče za vojne ujetnike v Italijo. Po vrnitvi iz taborišča je deloval na kulturnem področju na Goriškem, kjer je ustanovil pevski zbor in bil pobudnik za odprtje prve knjižnice na tistem področju. Poleg tega je bil zaslužen tudi za ustanovitev prve goriške pihalne godbe, tamburaškega zbora in dramskega odseka.
Leta 1944 je utonil v rekiSoči, kjer ga je našla Hedvika Krašček.[1] Obstajajo očividci in avdio posnetek, da je bil Srebrnič utopljen po ukazu VOS (Varnostno-obveščevalne službe).[2] Za narodnega heroja je bil razglašen 4. septembra 1953.
_crowned.svg){kind=small}
.svg){kind=small}
