O nachyleniu igły magnetycznej robione w październiku i listopadzie z inklinarium Webera (O naklonu magnetne igle, narejene oktobra in novembra z Webrovim inklinarijem)(26. januar 1861)
Rodil se je v kmečki družini, očetu Jakubu in materi Regini, rojeni Michalik. Šolal se je na ljudski šoli v Wieliczki, kasneje na Gimnaziji svete Ane v Krakovu, po diplomi pa je študiral na Filozofski fakulteti Jagelonske univerze. Po štirih letih študija je zaprosil za doktorat. Doktoriral je 26. januarja 1861 z disertacijo O naklonu magnetne igle, izdelane oktobra in novembra z Webrovim inklinarijem (O nachyleniu igły magnetycznej robione w październiku i listopadzie z inklinarium Webera).
Leta 1862 se je zaposlil kot adjunkt na krakovskem observatoriju, kjer je delal do leta 1865. Leta 1862 se je habilitiral na podlagi dela O pravilih za določanje težišča (O prawidłach oznaczania środka ciężkości). Imenovali so ga za docenta uporabne mehanike. Na Filozofski fakulteti je predaval analitično mehaniko. Bil je prvi docent kmečkega porekla.
Leta 1865 se je preselil v Varšavo, kjer je prevzel znanstveno mesto na Glavni šoli in mesto višjega docenta na varšavskem observatoriju. V upanju, da bo dobil profesuro, je leta 1867 drugič habilitiral na podlagi disertacije Metoda ugotavljanja absolutnih ovir gibanju malih planetov (Sposób oznaczania bezwzględnych przeszkód ruchu małych planet). Postal je docent za astronomijo na Glavni šoli, vendar ni nikoli pridobil naziva profesorja. Predaval je uporabno astronomijo in geodezijo na Fakulteti za matematiko in fiziko. Od leta 1902 je bil član Akademije umetnosti v Krakovu.
Delal je kot opazovalni astronom do leta 1905, ko so ga med revolucijo leta 1905 aretirali zaradi skrivanja orožja. Po dvomesečnem bivanju v zaporu Pawiak so ga upokojili.
Umrl je 8. decembra 1911. Pokopali so ga na Starih Powązkih v Varšavi (parcela 62-5-16/17).[3]
Znanstveno delo
Bil je avtor mnogih člankov, razprav in knjig s področja astronomije, botanike in meteorologije, ki jih je objavil v naslednjih jezikih: poljščini, francoščini, ruščini in nemščini.[4] Med drugim je razvil lastni zvezdni katalog, ki je vključeval 6041 teles z deklinacijami od 1° 50' do 7° 10'. Za to je potreboval skoraj 20 let.
Napisal je dve monografiji:
O sposobach wyznaczania biegu ciał niebieskich (1889),
O sposobach obliczania przeszkód biegu ciał niebieskich (1901),[5]
in mnoga druga dela, med katerimi so bila najpomembnejša:
Mikołaj Kopernik i jego układ świata[6] (leta 1872 je Kowalczyk podaril polovico prihodka od prodaje 1400 izvodov te študije za štipendijo študenta, ki se je posebej posvetil astronomiji (navedek iz Poljskega biografskega slovarja),
O spostrzeżeniach meteorologicznych w Warszawie od r. 1826 do 1880,
Obserwatorium astronomiczne w Warszawie tom 1 (1897),
Krótki rys dziejów Obserwatorium Warszawskiego, 1820-1900 tom 2 (1907).
Zasebno življenje in družina
Kowalczyk se je poročil z Władysławo, rojeno Alexandrowicz (hčerko izjemnega botanika Jerzyja Aleksandrowicza), s katero je imel sinove: Jana, Juliusza in Władysława ter hčere Julijo, Jadwigo in Marijo, zadnji dve sta bili ustreljeni med varšavsko vstajo 11. avgusta 1944.
Priznanja
v okviru praznovanja 100-letnice Glavne šole je bila 27. aprila 1963 v stavbi Astronomskega observatorija Univerze v Varšavi odkrita spominska plošča v čast »zagovorniku in obnovitelju velikih tradicij« astronomije na Poljskem v času izgube neodvisne države«;
Jan Kowalczyk je 20. decembra 1964 postal pokrovitelj osnovne šole v Rzeszotaryju blizu Wieliczke.
9. novembra 2017 so ulico, ki se je prej imenovala po Anastazyju Kowalczyku v okrožju Białołęka v Varšavi, preimenovali v Ulico Jana Kowalczyka.[8]
——— (1866), »Meridian-Beobachtungen an der Warschauer Sternwarte«, Astronomische Nachrichten, 66 (17): 261–262, doi:10.1002/asna.18660661704
——— (1866), »Definitive Elemente des Cometen II. 1864«, Astronomische Nachrichten, 66 (17): 261–264, doi:10.1002/asna.18660661705
——— (1866), »Verglaichung der Beobachtungen und Elemente des Cometen II 1864«, Astronomische Nachrichten, 66
——— (1867), »Ringmikrometer-Beobachtungen, angestellt auf der Sternw. in Warschau«, Astronomische Nachrichten, 69 (24): 371–375, doi:10.1002/asna.18670692403
——— (1868), »Oppositions-Ephemeride der Hesperia für 1868«, Astronomische Nachrichten, 71 (19–20): 314–316, doi:10.1002/asna.18680711903
——— (1869), »Ringmikrometer-Beobachtungen am 6 zölligen Refractor der Warschauer Sternwarte«, Astronomische Nachrichten, 73 (11): 161–170, doi:10.1002/asna.18690731102
——— (1869), »Ueber die Bahnen der Cometen: IV. 1860, I. 1864 und IV. 1864«, Astronomische Nachrichten, 73 (6): 82–92, doi:10.1002/asna.18690730603
——— (1870), »Verglaichung der Beobachtungen und Elemente des Cometen II 1864«, Astronomische Nachrichten, 75 (11): 161–164, doi:10.1002/asna.18700751102
——— (1870), Kreismikrometer – Beobachtungen am 6-zölligen Refractor der Warschauer Sternwarte, zv. 75, str. 167–164, doi:10.1002/asna.18700751105
——— (1881), »Beobachtungen des Cometen b 1881 am Meridiankreise der Warschauer Sternwarte«, Astronomische Nachrichten, 100 (6): 93–94, doi:10.1002/asna.18811000612
——— (1881), »Beobachtungen des Cometen b 1881 am Meridiankreise der Warschauer Sternwarte«, Astronomische Nachrichten, 100 (17): 271–272, doi:10.1002/asna.18811001706
——— (1882), »Meridianbeobachtungen des Cometen Wells auf der Sternwarte zu Warschau«, Astronomische Nachrichten, 102 (23): 363–364, doi:10.1002/asna.18821022304
——— (1888), »Oppositions-Ephemeride des Planeten (69) Hesperia für 12h M. Z. Berlin«, Astronomische Nachrichten, 119 (7): 111–112, doi:10.1002/asna.18881190710
——— (1889), O sposobach wyznaczania biegu ciał niebieskich [O metodah določanja tečaja nebesnih teles]
——— (1897), Obserwatorium astronomiczne w Warszawie tom 1 [Astronomski observatorij v Varšavi, zvezek 1]
——— (1900), »Wiedereinrichtung der Sternwarte von Dr. Jedrzejewicz und ihre geographische Lage«, Astronomische Nachrichten, 152 (19): 307–308, doi:10.1002/asna.19001521907
↑Uchwała nr 28 Rady Narodowej Miasta Stołecznego Warszawy z dnia 24 listopada 1961 r. w sprawie nadania nazw ulicom, "Dziennik Urzędowy Rady Narodowej m.st. Warszawy", Warszawa, dnia 20 grudnia 1961 r., nr 22, poz. 96, s. 6; Uchwała nr XLI/1108/2012 Rady Miasta Stołecznego Warszawy z dnia 30 sierpnia 2017 r. w sprawie nazwy ulicy w Dzielnicy Białołęka m.st. Warszawy
Gwiazdy nad nami, Rzecz o Śląskim Planetarium, Katovice: Wydawnictwo Artystyczno-Graficzne, 1973 – album izdal Planetarij in astronomski observatorij Nikolaja Kopernika v Chorzówu ob 500. obletnici rojstva Nikolaja Kopernika