Jamska Ivanka je prva slovenska spevoigra (v treh dejanjih), za katero je glasbo in libreto leta 1850 napisal skladatelj Miroslav Vilhar.

To je bilo prvo večje izvirno slovensko glasbeno-gledališkego delo po Zupanovemu Belinu oziroma po skoraj sedemdesetletnem zatišju. Dogajanje je postavljeno v čas križarskih vojn v okolico Predjame, zbor ima opaznejšo težo in v zgodbi sami je čutiti avtorjeva domoljubna čustva, še posebno v prizoru »Pozdrav domovini«. Ker je delo spevoigra, se izmenjujejo govorjeni in peti prizori. Glasba je enostavna in harmonija preprosta, a je čutiti arioznost italijanske opere. Vilhar je predvidel le klavirsko spremljavo, s tem da gornje note največkrat igrajo melodijo glasu. Spevoigro so nato večkrat uprizorili. Pomembna je postavitev v ljubljanski čitalnici 30. marca 1871, kjer je Jurij Šantel instrumentiral in izboljšal glasbo ter napisal uverturo, leta 1885 je v vlogi Ivanke nastopila že uveljavljena sopranistka, Gerbičeva soproga Milka Gerbič, zadnjo uprizoritev pa je pripravil Radio Slovenija novembra 1997 v Kulturnem domu Španski borci v Mostah v okviru starejših gledaliških del. Za to priložnost je delo ponovno instrumentiral Jani Golob, nastopili pa so uveljavljeni domači gledališki igralci.