Baldassare Estense (1486): Portret princa Ivana Korvina
Rojen je bil v Budimu kot nezakonski sin ogrsko-hrvaškega kralja Matije Korvina. Oče ga je sprva nameraval prepustiti Cerkvi, ko je izgubil vsako upanje, da bo s kraljico Beatrice Neapeljsko imel kakšnega otroka, pa ga je izbral za prestolonaslednika. Obdaril ga je s častmi in bogastvom, da je postal daleč najbogatejši mogotec v državi. Imenoval ga je za princa z ogromnimi apanažami v Šleziji (Glogovska vojvodina), komandanta vseh trdnjav v kraljestvu in se poskušal dogovoriti za poroko z Bianco Marijo Sforza iz Milana. Poroko so preprečile spletke kraljice Beatrice.
Matija Korvin je poskušal doseči Ivanovo priznanje tudi pri svetem rimskem cesarjuFrideriku III. in mu v zameno ponudil vse ali del osvojenega habsburškega dednega ozemlja. Pogajanja je prekinila Matijeva nenadna smrt in mladi princ se je znašel sam med številnimi sovražniki.
Obdobje po očetovi smrti
Neizkušen in omahljiv mladenič je hitro postal žrtev najbolj sramotnega šikaniranja. Najprej so ga prepričali, naj uradno odstopi od zahteve po prestolu, češ da bo v zameno dobil krono Bosne. Nato so ga prepričali, naj se z vsemi zakladi, ki jih je dobil od očeta, umakne na jug, potem pa so z vojsko krenili za njim ter ga premagali v bitki na Kostnem polju (pri današnjem Kölesdu) in mu oropali vse premoženje.
Ogrska skupščina je medtem 15. julija 1490 za svojega kralja Vladislava II. Ogrskega izvolila češkega kralja Vladislava Jagelonskega. Ivan se mu je šel priklonit, da bi rešil vsaj nekaj svojega premoženja. Novi kralj ga je priznal za vojvodo Slavonije in Opave, pet let kasneje pa ga je prisilil, da se je naslovoma odpovedal. Med Maksimiljanovim napadom na Ogrsko se je izkazal kot lojalen ogrski kroni in kralju Vladislavu prepustil tri pomembne trdnjave: Pressburg (sedanja Bratislava na Slovaškem), Komárom in Tata, ki mu jih je zaupal oče. Ogrski mogotci na čelu s palatinom Štefanom Zapolyo, opogumljeni zaradi njegove popustljivosti, so od njega zahtevali skoraj vse njegove preostale posesti ga zapletli v dolgotrajne in drage sodne procese. Vse to so opravili povsem nekaznovano, ker so s podtikanji na svojo stran dobili brezbrižnega ogrskega kralja.
Hrvaški ban
Ivan Korvin se je leta 1496 poročil z Beatrico, hčerko hrvaškega mogotca Bernardina Frankopana Ozaljskega. Njegov status se je s poroko poboljšal in leta 1498 je bil izvoljen za bana Hrvaške in Slavonije. Od leta 1499 do 1502 je uspešno branil neosvojene dele Bosne pred Turki in naslednje leto kandidiral za palatina. Njegovo izvolitev so preprečili kraljica in drugi njegovi nasprotniki.
Umrl je v Krapini 12. oktobra 1504. Zapustil je sina Krištofa Korvina, ki je umrl 17. marca 1505, in hčerko Elizabeto, ki je umrla leta 1508.
