Ivan Filli

Ivan Filli
Rojstvo14. november 1923({{padleft:1923|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})[1]
Tolmin
Smrt10. december 1973({{padleft:1973|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:10|2|0}})[1] (50 let)
Šempeter pri Gorici
Državljanstvo SFRJ
 Kraljevina Italija
Poklicučitelj, slikar samouk
SorodnikiVinko Filli (oče)
Boris Filli (brat)
Marta Filli (sestra)

Ivan Filli, slovenski slikar samouk, * 14. november 1923, Tolmin, † 20. december 1973, Šempeter pri Gorici.

Življenje in delo

Ivan Filli se je rodil očetu Vinku Filliju, ki je bil skladatelj in zborovodja, in materi Justini Filli, rojeni Kuk. Obiskoval je osnovno šolo v Tolminu, pa tudi učiteljišče, na katerem je maturiral leta 1942. Svojo prvo službo kot učitelj je opravljal na Colu nad Ajdovščino. Leta 1943 so ga odpeljali v posebne bataljone v Melfi, Južno Italijo. Kratek čas po tem je stopil v stik s partizani, za kar je bil začetek leta 1944 aretiran in obsojen na zaporno kazen. Sedeti je moral pet let s prisilnim delom, kazen naj bi prestajal v Nemčiji, od koder se je vrnil po koncu vojne, bolan. Po vrnitvi iz zapora je sprejel novo učiteljsko službo, in sicer v Ljubljani in Čadrgu. Kasneje se je zaposlil pri obrtni zbornici okraja Tolmin. Avgusta 1963 se je zaposlil v oglasnem oddelku tovarne Salonit Anhovo, danes Alpacem.

Med letoma 1952 in 1963 je živel kot svobodni umetnik, saj ga je to veselilo, čeprav se ni imel možnosti izšolati v tej smeri. Največ se je ukvarjal s slikarstvom, to je želel tudi študirati, vendar mu okoliščine niso dopuščale. Poleg slikanja se je ukvarjal tudi z grafiko in aranžiranjem, izdelal je na primer osnutek za ovitek, v katerega pakira maslo tovarna Planika, napis firme na tovornjakih Avtoprevoza Tolmin, zaščitni znak Metalflexa v Tolminu, pa tudi večje število plakatov, napisov, reklamnih predmetov, spominskih značk, spominsko razglednico ob Gregorčičevi proslavi na Vrsnem. Slikal je predvsem pokrajino v olju in akvarelni tehniki. V času delovanja Tolminskega gledališča je tudi slikal kulise za posamezne predstave, v njih pa tudi igral. Poleg tega je igral na violino in violončelo in pisal pesmi, ki pa jih ni objavil. Svoje slike je v šestdesetih letih razstavil v Tolminu.[2]

Sklici

Viri