Holinergični receptor

Acetilholin

Holinergični (ali acetilholinski) receptorji so receptorji v holinergičnem sistemu, na katerega se fiziološko veže acetilholin.[1]

Razvrstitev

Na splošno se delijo na nikotinske in muskarinske receptorje. Nikotinski receptorji N1 se nahajajo v avtonomnih ganglijih in sredici nadledvičnice, N2 pa v skeletnem mišičju, medtem ko so muskarinski receptorji nadalje razvrščeni na podtipe M1–M5 in so razširjeni v osrednjem živčevju. M1 so prisotni v avtonomnem živčevju, striatumu, možganski skorji in hipokampusu, M2 pa v avtonomnem živčevju, srcu, gladkem mišičju črevesja, ponsu, podaljšani hrbtenjači in malih možganih. [2]

Nikotinski receptorji

Glavni članek: Nikotinski receptor.

Nikotinski receptorji so neposredno povezani z ionskim kanalčkom za katione in omogočajo hitro ekscitatorno sinaptično prevajanje v živčno-mišičnih stikih, avtonomnih ganglijih in v osrednjem živčevju. Nadalje jih delimo na mišične in živčne nikotinske receptorje, ki se med seboj razlikujejo v morfologiji in farmakologiji.[3]

Muskarinski receptorji

Glavni članek: Muskarinski receptor.

Muskarinski receptorji so sklopljeni z beljakovino G in povzročajo aktivacijo fosfolipaze C (in s tem tvorbo sekundarnih obveščevalcev IP3 in DAG), zaviranje adenilat-ciklaze in aktivacijo kalijevih kanalčkov ali zaviranje kalcijevih kanalčkov. Vse podtipe muskarinskih receptorjev (najbolj preučeni so M1 – živčni muskarinski receptorji, M2 – srčni muskarinski receptorji, M3 – žlezni muskarinski receptorji) se aktivirajo z vezavo acetilholina, blokirajo pa z atropinom.[3]

Viri

  1. ↑ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=receptor Arhivirano 2013-09-27 na Wayback Machine., Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 20. 6. 2012.
  2. ↑ Beers et al.: The Merck Mannual, 18th Ed., NJ 2006, str. 1764.
  3. ↑ 3,0 3,1 Rang, H.P.; Dale, M.M.; Ritter, J.M.; Flower, R.J. (2007). Rang and Dale's Pharmacology (6 izd.). Elsevier. Str. 110–118.