Hercegovína je pokrajina na jugu države Bosne in Hercegovine. Njene meje niso enoznačno določene; z okrog 11.500[1] do 12.000 kvadratnimi kilometri[2] zavzema slabo četrtino države.[3][4] Največje in osrednje hercegovsko mesto je Mostar.
Zemljepisno se Hercegovina sestoji iz dveh celot, nizke in visoke Hercegovine. Nizka Hercegovina je submediteranskega značaja in obsega območje spodnjega toka reke Neretve s pritoki; oblikovana je v apnenčaste visoke ravni in kraška polja, pri Neumskem zalivu ima 20 km dolg izhod na Jadransko morje. Visoka Hercegovina severno od nje je grajena iz visokega krasa in pripada goratemu osrednjemu delu Bosne in Hercegovine s pogorji Čvrsnica in Prenj. Po geotektonski in geomorfološki sestavi se Hercegovina znatno razlikuje od Bosne. Najpomembnejša vodotoka sta Neretva, dolga 225 kilometrov, in ponornica Trebišnjica s 96,5 kilometra nadzemne dolžine.[4][8]
↑ 2,02,1»3. Hercegovačka regija«. Regionalna strategija ekonomskog razvoja Hercegovine(pdf / html). Regionalna razvojna agencija za Hercegovinu (REDAH.ba) – in conjunction with the EU RED Project (v srbohrvaščini). Bosna i Hercegovina. november 2004. Pridobljeno 22. novembra 2020.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
↑John V.A. Fine, "The Medieval and Ottoman Roots of Modern Bosnian Society", in Mark Pinson, ed., The Muslims of Bosnia-Herzegovina: Their Historic Development from the Middle Ages to the Dissolution of Yugoslavia, Harvard Middle East Monographys 28, Harvard University Center for Middle Eastern Studies, 2nd ed, 1996 ISBN0932885128, p. 11
↑B. Djurdjev, "Bosna" in Encyclopaedia of Islam 2nd ed. P. Bearman, Th. Bianquis, C.E. Bosworth, E. van Donzel, W. P. Heinrichs, eds. DOI: 10.1163/1573-3912_islam_COM_0126, 2012.
↑»Hercegovina«. Proleksis enciklopedija (v hrvaščini). Pridobljeno 21. maja 2022.
↑»Popis 2013 u BiH«. statistika.ba (v bosanščini). Pridobljeno 21. maja 2022.