Februarja 1943 se je vrnil v Afriko kot poveljnik afriškega korpusa. 12. maja 1943, ko se je vojna v severni Afriki končala s kapitulacijo nemških sil, je padel v britansko ujetništvo. Zaprt je bil v posebnem zaporu za ujete generale in štabne oficirje v Trent Parku. Domnevno zaradi slabega zdravja so ga v programu izmenjave ujetnikov maja 1944 vrnili Nemčiji. Na poti domov so mu pokazali vaje Montgomeryjeve 21. armadne skupine, ki se je pripravljala za operacijo Overlord. To je bil del zavezniške kampanje zavajanja, rečeno mu je namreč bilo, da je v Kentu, kjer da vadi Pattonova fantomska 1. armadna skupina, ki naj bi pristala v Pas-de-Calaisu (mnogo severneje od dejansko izbranega mesta za izkrcanje v Normandiji).
Po vrnitvi je bil imenovan za pomožnega generala 5. tankovske armade v Franciji. Po neuspelem poskusu atentata na Hitlerja 20. julija 1944 je postal kot izpuščeni vojni ujetnik sumljiv, zato so ga aretirali in zaprli najprej v Gestapovem zaporu v Berlinu in nato v eni od podružnic koncentracijskega taborišča Ravensbrück. Izpuščen je bil 5. avgusta in naslednji mesec odpuščen iz Wehrmachta. Po vojni je bil v britanski službi kot vrhovni poveljnik vseh enot, zajetih v Holsteinu (Wehrmachtstab Nord).
Viri
Bradley, Dermot (1993). Die Generale des Heeres 1921-1945 Band 2 v. Blanckensee-v. Czettritz und Neuhauß. Osnabrück: Biblio Verlag. str. 466–467. ISBN3-7648-2424-7.
Neitzel, Sönke (2005). Abgehört. Deutsche Generäle in britischer Kriegsgefangenschaft 1942-1945. Berlin: Propyläen. ISBN3-54907261-9.