Gregorij Rožman

Gregorij Rožman
pokojni ljubljanski škof
Portret
SedežLjubljana
Obdobje službovanja1930–1959
PredhodnikAnton Bonaventura Jeglič
NaslednikAnton Vovk
Redovi
Duhovniško posvečenje1907
Osebni podatki
Rojstvo9. marec 1883({{padleft:1883|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})
Bistrica pri Pliberku
Smrt16. november 1959({{padleft:1959|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:16|2|0}}) (76 let)
Cleveland
Verarimskokatoliška
Insignije
{{{coat_of_arms_alt}}}
Grb osebe Gregorij Rožman
Crucis pondus et praemium
Catholic-hierarchy.org
Gregorij Rožman med polaganjem temeljnega kamna za cerkev na Kodeljevem, 1936
Leon Rupnik, Gregorij Rožman in SS-general Erwin Rösener pregledajo Domobransko vojsko, ob drugi domobranski prisegi Hitlerju in SS-u, 30. januarja 1945
Grob v ljubljanski stolnici

Gregorij Rožman [gregórij róžman], ljubljanski škof, * 9. marec 1883, Dolinčiče, Koroška, danes Avstrija, † 16. november 1959, Cleveland, Ohio, Združene države Amerike.

Življenje

Po gimnaziji in študiju teologije v Celovcu je bil leta 1907 posvečen v duhovnika; leta 1912 je doktoriral na Dunaju. V letih od 1914 do 1919 je bil v Celovcu prefekt v malem semenišču in predavatelj kanonskega prava; isti predmet je predaval od leta 1919 do leta 1929 na Teološki fakulteti v Ljubljani. Objavljal je med drugim v Času in v Bogoslovnem vestniku. Leta 1929 je postal škof-koadjutor škofa A. B. Jegliča in njegov generalni vikar; 1930 ga je nasledil kot ljubljanski škof. Do imenovanja za škofa se je ob profesuri in s tem povezanim znanstvenim in publicističnim delom ukvarjal kot organizator katoliške mladine, zlasti kot duhovni vodja Orla. Kot škof je v Ljubljani organiziral II. evharistični kongres za Jugoslavijo (1935) in VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja (1939). V začetku marca leta 1936 je škof Rožman napisal svojim duhovnikom pismo, v katerem jim je spregovoril o komunizmu v ljubljanski škofiji; s tem pismom, ki je bilo sicer naslovljeno na duhovnike ljubljanske škofije, je stopil na čelo ideološkega boja proti komunizmu na Slovenskem.[1] Leta 1940 je vodil škofijsko sinodo ter izdal Zakonik ljubljanske škofije in Pastoralne inštrukcije za ljubljansko škofijo. Ena temeljnih sestavin Rožmanovega škofovanja je bil odločen ideološki boj proti komunizmu. Poživitev verskega življenja in aktivnejšo vlogo katolištva v vsakdanjem življenju Slovencev je pričakoval od Katoliške akcije, ki se je prav v času njegovega škofovanja preuredila po italijanskem vzoru. Zdi se, da je bil med njenimi organizacijami bolj naklonjen Mladcem Kristusa kralja kot akademskemu klubu Straža.

Druga svetovna vojna

Kljub temu, da je papež Pij XII. izrecno izjavil, da njegova antikomunistična poslanica med vojno ne velja, je ideološki protikomunizem usodno zaznamoval Rožmanovo obnašanje med 2. svetovno vojno in njegovo sodelovanje z okupatorjem.

Odnosi z italijanskimi okupatorji

Italijani so po okupaciji uradno priključili Ljubljansko pokrajino k Italiji, uvedli fašistično dikaturo in prepovedali vse slovenske politične organizacije, toda duhovnike so pustili po župnijah. Za razliko od hudega, nasilnega poitalijančevanja Slovencev na Primorskem, so v Ljubljanski pokrajini obljubili kulturno avtonomijo in na Rožmanovo posredovanje dovolili slovenskim izgnancem z nemškega zasedbenega ozemlja naselitev v Ljubljanski pokrajini. Rožman je 20. aprila 1941, le tri dni po uradni kapitulaciji Jugoslavije, visokemu fašističnemu komisarju Emiliu Grazioliju izrazil lojalnost, z izjavo: "Kar pa se tiče sodelovanja predstavnikov Cerkve z novo oblastjo fašistične Italije, je za nas katoličane merodajna božja beseda, ki pravi: »Vsak človek bodi višjim oblastem pokoren; ni je namreč oblasti, razen od Boga, in te, ki so, so od Boga postavljene« (Rim, 13, 1). S tega stališča priznavamo oblast, ki je nad nami, in bomo po svoji vesti radi sodelovali v časno in večno korist ljudstva, med katero nas je božja Previdnost za duhovnike postavila«"[2]. Zahvalno pismo, ki ga je 6. maja. 1941 objavil tudi časopis Slovenec, je poslal tudi Mussoliniju: "Duce! Zvedeli smo z velikim veseljem, «da je slovensko zasedeno ozemlje po Italijanski Vojski vključeno v Italijansko kraljestvo. Prosim Vas, «da sprejmete najglobljo zahvalo v imenu vse duhovščine škofije toga ozemlja zaradi širokogrudne in skrbne ureditve, ki ste jo poklonili slovenskemu prebivalstvu. Sprejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja. Hkrati prosim, naj božji blagoslov pride nad Vaše delo, nad ves veliki Italijanski narod ter nad slovensko ljudstvo, ki bo pod okriljem Rimskega Imperija lahko živelo in se razvijalo."[3] Po uradni priključitvi Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji je Rožman 22. maja 1941 v ljubljanski stolnici priredil mašo hvaležnosti Mussoliniju.[4]

Rožmanov memorandum Robottiju

Zaradi vedno hujših groženj italijanskih vojaških oblasti Slovencem se je Rožman 12. septembra 1942 posvetoval s predstavniki političnih strank. Rožman je nato poslal fašističnemu generalu Robbotiju memorandum, v katerem je zapisal, da zaradi nepoznavanja jezika italijanska vojska težko najde podpornike partizanov, toda domači fantje takšnih težav ne bodo imeli. Zato je predlagal sodelovanje za uničevanje »subverzivnih in uporniških elementov« z ustanovitvijo oboroženih vaških straž pod poveljstvom italijanske vojske. Istočasno je Rožman predlagal ustanovitev slovenske Tajne policije s 500 agenti, ki bi aretirali in predali italijanskim fašističnim oblastem “nevarne elemente”, ter vse, ki se svobodno sprehajajo po Ljubljani s ponarejenimi dokumenti.[5] Dodal je, da bo treba za dosego zastavljenega cilja iz ujetniških taborišč izpustiti nekaj zanesljivih jugoslovanskih častnikov, katerih imena "bomo mi predlagali".

Rožmanov memorandum je pospešil rast kolaborantskih MVAC enot, nakar je italijanski general Vittorio Ruggero jeseni 1942. dejal Rožmanu: »Nisem Slovenec, a tako gledam na Slovence in njihov boj: MVAC nam Italijanom mnogo pomaga… a med vami Slovenci ustvarja takšno sovraštvo, da ga petdeset let ne boste mogli odpraviti.« [6] V spomenici Grazioliju 26. septembra 1942 je med drugim opozoril Italijane, da ne spoštujejo Slovencem obljubljene avtonomije. Pri nastajanju protikomunističnih enot ni sodeloval, si je pa zelo prizadeval, da bi imele vse te oborožene enote kurate.

Odnosi z Osvobodilno fronto

V svojih medvojnih pridigah in pastirskih pismih, Rožman je ostro kritiziral Osvobodilno fronto.  Z memorandumom fašističnem generalu Robottiju, sodelovanjem v dveh domobranskih prisegah Hitlerju in SS-u, ter javnim pohvalam domobrancem za njihov boj, Rožman je zagovarjal in podpiral državljansko vojno proti OF in “brezbožnem komunizmu”, ter sodelovanje z okupatorjem. Po Rožmanovem zgledu, večina duhovnikov v Ljubljanski pokrajini je delovala proti OF, spodbujala nastanek vaških straž in domobrancev, številni duhovniki so ovajali zavedne Slovence in propagirali vstop v razne fašistične organizacije.[7]

Katoliki v Osvobodilni fronti so naslovili več pisem Rožmanu, v katerih so kritizirali udeležbo duhovnikov na kolaboracionistični strani. Hkrati je OF izrazila svojo podporo svobodi veroizpovedi, in izjavila, da bi radi videli več duhovnikov v svojem gibanju, ali vsaj, da duhovniki ostanejo nevtralni. Navedli so, da so pripravljeni na srečanje z Rožmanom, ter razpravo o vseh vprašanjih, toda Rožman se nikoli ni odzval na pisma OF katolikov. Kljub Rožmanovim prizadevanjem proti Osvobodilni fronti se je 40 duhovnikov pridružilo partizanom samo v Ljubljanski pokrajini.[8] Zaradi aktivnosti med partizani Rožman je suspendiral iz duhovnišlega stanu svojega nekdanjega tajnika, duhovnika Metoda Mikuža. Drugače je npr. ravnal mariborski škof dr. Ivan Jožef Tomažič, ki je sicer odklonil sodelovanje z OF, a proti njej ni deloval.[7] Prav tako je pozneje odklonil sodelovanje z domobranci. Izrazito protifašistično so bili usmerjeni duhovniki na Primorskem. Ti so se fašizmu upirali že v obdobju med obema vojnama, med vojno pa so v glavnem sodelovali z OF.[7]

Odnosi z nemškimi okupatorji

Ob nemški okupaciji Ljubljanske pokrajine, septembra 1943,  Rožman se je srečal z nacističnim Gauleiter-jem Friedrichom Rainerjem, odgovornim za raznorodnovanje, množične izgone, streljanja, in ostale hude represije nad Slovenci na Štajerskem, Koroškem in Gorenjskem. Rainer je Rožmanu razložil, da bodo Gorenjska, Štajerska in Koroška ostale pripojene nemškem Reichu, in je bil presenečen, ko mu je Rožman pred zemljevidom zelo podrobno opisal boje, ki jih slovenske kolaborantske enote vodijo proti partizanom, za kar ga je Rainer poimenoval "bojeviti škof", in primerjal s srednjeveškimi škofi "ki so se borili proti cesarju za politično oblast"[9]. Rožman se je strinjal in podprl Rainerjevo namero, da postavi Leona Rupnika za administratorja Ljubljanske pokrajine pod nacistično nadoblastjo.[9]

Rožman je sodeloval v dveh domobranskih prisegah Hitlerju in SS-u – prva 20. aprila 1944 na bežigrajskem stadionu, ki je bil v cerkveni lasti. Druga prisega je bila 30. januarja 1945 pred Uršulinsko cerkvijo v Ljubljani, skupaj s SS generalom Erwinom Rösenerjem, ki je bil zaradi množičnih vojnih zločinov proti Slovencem na spisku nürnberških zločincev.[navedi vir][pojasni]

Marca 1945 sta pisala Rožman in Leon Rupnik pismo ustaškem poglavarju, Anteju Paveliću, v katerem sta mu predlagala politično in vojno zavezništvo za nadaljnjo borbo proti partizanom, in predlagala skupno prizadevanje, da bi s strani zahodnih zaveznikov domobranci, ustaši in četniki pridobili priznanje kot legitimni predstavniki oboroženih sil posamičnih narodov.[10] Zavezniki so že od leta 1943 uradno priznavali partizane, ter podpirali dogovor Tito-Šubašić. 3. maja 1943; Rožman je tudi sodeloval v Taborski deklaraciji Slovenske zaveze, ki je pozdravila povratek Karadjordjevićev na oblast, ter so preimenovali Domobrance, zaveznike nacističnih okupatorjev, v “osvobodilno vojsko”.[4]

Po vojni

5. maja 1945 se je odzval vabilu celovške škofije na razgovor o nadaljevanju dušnopastirskega dela na zasedenem območju. [navedi vir]Šofer ga je naslednji dan proti njegovi volji odpeljal proti zahodu.[navedi vir] Ni se mu več posrečilo, da bi preko Silliana prišel v Rim in poročal papežu. Ker je zapustil Slovenijo brez papeževega dovoljenja, nikoli več ni bil imenovan na nobeno mesto v cerkveni hierarhiji in mu ni bilo dovoljeno obiskati papeža.[11] Tako je ostal na Vzhodnem Tirolskem, pomagal pri dušnopastirskem delu, posvetil bogoslovca Vladimirja Kozina in mu pridigal pri novi maši v Anrasu, kjer je tisti dan zvedel o vetrinjski tragediji (vrnitev domobrancev). Julija 1945 je obiskal slovenske begunce v taboriščih Peggetz, Št. Vid (St. Veit/Glan) in Spittal. 13. avgusta 1945 so angleški policaji prišli v Anras in škofu povedali, da se mora javiti v Celovcu. Vsak dan se je moral javiti na celovški angleški postojanki, tako da je škofijsko palačo zapustil le za kratke sprehode, vedno v nevarnosti, da ga bodo izročili jugoslovanski komunistični vladi. Ameriški vojaški kurat je 11. novembra 1947 s prijatelji prišel po škofa Rožmana in škofa Šarića ter ju odpeljal v Salzburg, kjer je škof Rožman živel pri sestrah benediktinkah na Nonnbergu. Nadškof dr. Rohracher mu je za 4. marca 1948 posredoval varno spremstvo v Švico, od koder je 1. julija 1948 odpotoval v ZDA, kjer je delal med slovenskimi izseljenci in begunci. Tako je po vojni obiskal slovenske izseljence v Angliji, Franciji, Belgiji in na Nizozemskem, leta 1958 se je za cel mesec vrnil na Koroško in Vzhodno Tirolsko, obiskal rojstni kraj, prijatelje in sorodnike. Papež Pij XII. ni sprejel njegovega odstopa kot ljubljanskega škofa, vendar mu tudi nikoli ni omogočil srečanja, med katerim bi mu Rožman sam pojasnil svoja medvojna stališča. Škof Rožman je bil nato do leta 2013 pokopan na pokopališču slovenskih frančiškanov v Lemontu pri Chicagu.

Posmrtne ostanke škofa Gregorija Rožmana so premestili iz ZDA v Slovenijo. V Lemontu je bilo slovo 7. aprila 2013. Med nekaterimi ljubljanskimi škofi je bil pokopan v soboto, 13. aprila 2013, v ljubljanski stolnici.[12][13]

Škofovo pismo papežu Piju XII.

Škof Rožman je z italijansko in kasneje nemško okupacijsko oblastjo sodeloval v smislu svoje službe katoliškega dušnega pastirja, v kateri se je moral zavzemati za kar najmanjšo stopnjo nasilja nad civilnim prebivalstvom. Tako je obsojal poboje domnevnih slovenskih 'izdajalcev' v Ljubljani in na podeželju, ki jih je izvajala OF pod vodstvom Komunistične Partije Slovenije in katerih število je spomladi leta 1942 skokovito naraščalo.

Proti koncu vojne, 20. novembra 1944, je pisal papežu Piju XII. pismo, v katerem ga je prosil za njegovo posredovanje pri zahodnih zaveznikih, da bi le-ti ob koncu vojne zasedli Slovenijo, jo obranili pred komunizmom in vzpostavili parlamentarno demokracijo:[14]

Vaša Svetost je bila obveščena, da je brezbožni komunizem uničil v Sloveniji mnogo cerkva in kapel, pobil veliko število duhovnikov, med njimi najboljših in najbolj aktivnih in pomoril okoli 10.000 Slovencev, večinoma najboljših katoličanov.

Nedavno sem bil informiran, da se komunisti v bližnjih slovenskih škofijah tajno pripravljajo, da bi se polastili oblasti na vsem slovenskem ozemlju v trenutku anarhije po umiku nemškega okupatorja. Istočasno pripravljajo splošen pokol vseh duhovnikov, katoliških demokratskih patriotov, zlasti vseh delavcev Katoliške akcije...

Najponižneje prosimo Vašo svetost za Vašo intervencijo. Vaša svetost naj posreduje in sporoči vodilnim angloameriškim osebnostim našo ponižno prošnjo, da naj angloameriške sile okupirajo slovensko ozemlje in Primorje in naj v deželi vzpostavijo svoj začasni režim pravičnosti in miru brez slehernega sodelovanja partizanske teroristične "Osvobodilne fronte". Samo s takim ukrepom bo preprečena nova ponovitev nepotrebnega, obžalovanja vrednega prelivanja nedolžne krvi.

Papež Pij XII. je izrecno izjavil, da njegova antikomunistična poslanica med vojno ne velja, in zato ker je Rožman 1945. napustil Ljubljano brez njegovega dovoljenja, Pij XII. je Rožmanu prepovedal obiskati papeža, in ga nikoli ni imenoval na novo mesto v cerkveni hierarhiji [11]

Sodni proces

Na sodnem procesu pred vojaškim sodiščem IV. jugoslovanske armade v Ljubljani 1946 je bil Rožman v odsotnosti dne 30. avgusta 1946 pod obtožbo sodelovanja z okupatorjem obsojen na odvzem prostosti s prisilnim delom za dobo 18 let, izgubo državljanskih pravic za dobo 10 let po prestani kazni in na zaplembo celotnega premoženja. Po pritožbi mu je bilo odvzeto tudi državljanstvo.

Od leta 1995 do 2003 so bile vložene zahteve za obnovo procesa, med letoma od 1998 in 2009 pa zahteve za varstvo zakonitosti. Zadnjo zahtevo po varstvu zakonitosti je 31. decembra 2005 vložil naslednik škofa Rožmana na ljubljanskem škofijskem sedežu, nadškof Alojz Uran.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je sodbo 1. oktobra 2007 zaradi številnih postopkovnih napak razveljavilo in Rožmanov primer vrnilo ljubljanskemu okrožnemu sodišču v novo sojenje[15]. Okrožno sodišče v Ljubljani pa je 10. aprila 2009 kazenski postopek proti škofu Rožmanu dokončno ustavilo.[16]

O vlogi škofa Gregorija Rožmana se še vedno krešejo različna mnenja tudi med zgodovinarji [17], tudi spodaj omenjeni monografiji o Rožmanu se v svoji zgodovinski oceni njegovega lika ne ujemata povsem.

Edino obstoječo biografijo o škofu Rožmanu je napisal Jakob Kolarič in nosi naslov Škof Rožman: duhovna podoba velike osebnosti na prelomnici časa. Izšla je v treh delih v letih 1967–1977, in sicer v Celovcu, kajti njena izdaja v Sloveniji zaradi tedanje komunistične totalitarne oblasti ni bila mogoča.

Opombe in sklici

  1. Maksimiljan Fras, Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas, Maribor, 2013. (COBISS)
  2. »dLib.si - Ljubljanski škofijski list«. www.dlib.si. Pridobljeno 13. oktobra 2019.
  3. »dLib.si - Slovenec: političen list za slovenski narod«. www.dlib.si. 12. oktober 2010. Pridobljeno 13. februarja 2020.
  4. 4,0 4,1 Kranjc, Gregor Joseph (1. januar 2013). To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945 (v angleščini). University of Toronto Press. ISBN 9781442613300.
  5. Dolinar, France M.; Griesser Pečar, Tamara (1996). Rožmanov proces. Ljubljana: Družina. str. 60–70. ISBN SBN 961-222-088-3
  6. Škorjanec, Viljenka (2011). Italijanske metode pri izpustu iz koncentracijskih taborišč. Zgodovinski časopis, letnik 65, številka 1/2, str. 152-175. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  7. 7,0 7,1 7,2 »Božo Repe: Katoličani in Katoliška cerkev med vojno [odlomek iz knjige]«. arhiv.fokuspokus.si (v ameriški angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. maja 2021. Pridobljeno 23. oktobra 2019.
  8. Tomasevich, Jozo (Oktober 2002). War and Revolution in Yugoslavia: 1941 - 1945 (v angleščini). Stanford University Press. str. 521. ISBN 9780804779241.
  9. 9,0 9,1 Zaveza, 10 decembra 1995 · Janez Grum · Revija; št. 19, Zaveza. »Zaveza št. 19 – Predlog ali mnenje (Janez Grum)«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. oktobra 2019. Pridobljeno 12. oktobra 2019.
  10. Lešnik, Avgust (2011). »Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću«. Prispevki za novejšo zgodovino.
  11. 11,0 11,1 Tomasevich, Jozo (Oktober 2002). War and Revolution in Yugoslavia: 1941 - 1945 (v angleščini). Stanford University Press. str. 518. ISBN 9780804779241.
  12. »Škof Gregorij Rožman se vrača domov«. Dnevnik.si. Pridobljeno 7. aprila 2013.
  13. »FOTO: Stres: Biti pokopan v domovini med svojimi je naravna pravica«. 24.ur/Pop TV. Pridobljeno 13. aprila 2013.
  14. Tamara Griesser-Pečar: Razdvojeni narod, Mladinska knjiga, 2007
  15. RTV SLO - Sodba proti Rožmanu razveljavljena
  16. Zurnal24.si - Kazenski pregon zoper Rožmana ustavljen
  17. »Soočenje zgodovinarjev: Proces proti škofu Rožmanu«. časopis Dnevnik. Pridobljeno 24. novembra 2007.

Viri

Glej tudi

Zunanje povezave

Read other articles:

BerceritaAlbum studio karya Rieka RoslanDirilis16 Agustus 2006Genrejazz, fusion, soulLabelSony Music Entertainment IndonesiaKronologi Rieka Roslan Mata Ketiga (2005)String Module Error: Match not foundString Module Error: Match not found Bercerita (2006) Triangle of Life (2008)String Module Error: Match not foundString Module Error: Match not found Bercerita merupakan sebuah album musik solo kedua karya penyanyi Indonesia sekaligus vokalis utama The Groove, Rieka Roslan. Album ini dirilis...

 

Artikel ini sebatang kara, artinya tidak ada artikel lain yang memiliki pranala balik ke halaman ini.Bantulah menambah pranala ke artikel ini dari artikel yang berhubungan atau coba peralatan pencari pranala.Tag ini diberikan pada November 2022. Alexandra RichardsRichards, 2004LahirAlexandra Nicole Richards28 Juli 1986 (umur 37)[1]New York City, New York, U.S.[1]Informasi modelingTinggi5 ft 95 in (3,94 m)[1]Warna rambutPirang gelap[1]Warna m...

 

Artikel ini sudah memiliki daftar referensi, bacaan terkait, atau pranala luar, tetapi sumbernya belum jelas karena belum menyertakan kutipan pada kalimat. Mohon tingkatkan kualitas artikel ini dengan memasukkan rujukan yang lebih mendetail bila perlu. (Pelajari cara dan kapan saatnya untuk menghapus pesan templat ini) Sebuah pengendali jarak jauh televisi Sebuah pengendali jarak jauh pemutar DVD Pengendali jarak jauh (Inggris: remote control) adalah sebuah alat elektronik yang digunakan untu...

Об экономическом термине см. Первородный грех (экономика). ХристианствоБиблия Ветхий Завет Новый Завет Евангелие Десять заповедей Нагорная проповедь Апокрифы Бог, Троица Бог Отец Иисус Христос Святой Дух История христианства Апостолы Хронология христианства Ран�...

 

Синелобый амазон Научная классификация Домен:ЭукариотыЦарство:ЖивотныеПодцарство:ЭуметазоиБез ранга:Двусторонне-симметричныеБез ранга:ВторичноротыеТип:ХордовыеПодтип:ПозвоночныеИнфратип:ЧелюстноротыеНадкласс:ЧетвероногиеКлада:АмниотыКлада:ЗавропсидыКласс:Пт�...

 

County of the Kingdom of Hungary The coat of arms of Abaúj. 48°17′N 21°11′E / 48.28°N 21.19°E / 48.28; 21.19 Abaúj (Latin: comitatus Abaujvariensis, Slovak: Abov, German: Neuburg or Abaujwar) is a historic administrative county (comitatus) of the Kingdom of Hungary. In parts of the 19th century, and in the beginning of the 20th century, it was united with Torna County to form Abaúj-Torna (Slovak: Abov-Turňa) county. Its territory is now in eastern Slovakia ...

سماور روسي. السَّماوَر[1][2] (بالروسية: самовар، بالتركية: semaver، بالفارسية: سماور) أو وعاء إعْدَاد الشَّاي[3][4] هو وعاء معدني يستخدم لغلي الماء وتحضير الشاي، يستخدم في روسيا وأوروبا الشرقية وبلدان الشرق الأوسط. وصفه السماور هو حوض ماء معدني بداخله أنبوب اسطوان...

 

Ini adalah nama Melayu; nama Zainudin merupakan patronimik, bukan nama keluarga, dan tokoh ini dipanggil menggunakan nama depannya, Hamzah. Kata bin (b.) atau binti (bt.), jika digunakan, berarti putra dari atau putri dari. Yang Berhormat Dato' SeriHamzah ZainudinSSAP SPMP SPDK DPTJ KMN APحمزة زين الدين Ketua Oposisi Malaysia ke-17PetahanaMulai menjabat 10 Desember 2022Penguasa monarkiAbdullahPerdana MenteriAnwar IbrahimPendahuluAnwar IbrahimPenggantiPetahanaMenteri Dalam ...

 

French-Iranian academic Fariba AdelkhahAdelkhah in 2010Born (1959-04-25) 25 April 1959 (age 65)Tehran, IranAlma materSchool for Advanced Studies in the Social SciencesMarc Bloch UniversityOccupation(s)Anthropologist, researcherEmployer(s)Institute of International StudiesFrench National Centre for Scientific ResearchPartnerRoland MarchalWebsiteProfile Fariba Adelkhah (born 25 April 1959) is a French-Iranian anthropologist and academic at Sciences Po who was detained in Iran from 201...

This article does not cite any sources. Please help improve this article by adding citations to reliable sources. Unsourced material may be challenged and removed.Find sources: There's Always Woodstock – news · newspapers · books · scholar · JSTOR (July 2014) (Learn how and when to remove this message) 2014 American filmThere's Always WoodstockDirected byRita MersonWritten byRita MersonProduced byPeter SchaferStarring Allison Miller Jason Ritter Britta...

 

この項目には、一部のコンピュータや閲覧ソフトで表示できない文字が含まれています(詳細)。 数字の大字(だいじ)は、漢数字の一種。通常用いる単純な字形の漢数字(小字)の代わりに同じ音の別の漢字を用いるものである。 概要 壱万円日本銀行券(「壱」が大字) 弐千円日本銀行券(「弐」が大字) 漢数字には「一」「二」「三」と続く小字と、「壱」「�...

 

Pour les articles homonymes, voir bibliothèque (homonymie). Bibliothèque de l'abbaye de Saint-Gall (IXe siècle, patrimoine mondial, Suisse). Bibliothèque publique à Almere (Pays-Bas). Une bibliothèque (du grec ancien βιϐλιοθήκη / bibliothếkê, de βιβλίον / biblíon, « livre », et θήκη / thếkê, « boîte, coffre, caisse ») est un lieu où l'on conserve une collection organisée de livres et matériels de référence. I...

The list of shipwrecks in 1969 includes ships sunk, foundered, grounded, or otherwise lost during 1969. This is a dynamic list and may never be able to satisfy particular standards for completeness. You can help by adding missing items with reliable sources. table of contents ← 1968 1969 1970 → Jan Feb Mar Apr May Jun Jul Aug Sep Oct Nov Dec Unknown date References January 5 January List of shipwrecks: 5 January 1969 Ship State Description Bolivar  Japan The ore ca...

 

Type of long loose garment Epitrachelion The epitrachelion (Greek: ἐπιτραχήλιον around the neck; Slavic: Епитрахи́ль - Epitrakhíl’; often called simply a stole in casual English-language usage) is the liturgical vestment worn by priests and bishops of the Orthodox Church and Eastern Catholic Churches as the symbol of their priesthood, corresponding to the Western stole. It is essentially the orarion adapted for priests and bishops, worn around the neck with two ends...

 

1961 Atlantic hurricane seasonSeason summary mapSeasonal boundariesFirst system formedJune 10, 1961Last system dissipatedNovember 20, 1961Strongest stormNameHattie • Maximum winds165 mph (270 km/h)(1-minute sustained) • Lowest pressure914 mbar (hPa; 26.99 inHg) Seasonal statisticsTotal depressions14Total storms12Hurricanes8Major hurricanes(Cat. 3+)5Total fatalities437Total damage$392.34 million (1961 USD)Related articles 1961 Pacific hurricane season 1961 Pacific typh...

Cross-country skiing event at the 2022 Winter Olympics Men's 4 × 10 kilometre relayat the XXIV Olympic Winter GamesCross-country skiingVenueKuyangshu Nordic Center and Biathlon Center,ZhangjiakouDate13 FebruaryCompetitors60 from 15 nationsTeams15Winning time1:54:50.7Medalists Aleksey ChervotkinAlexander BolshunovDenis SpitsovSergey Ustiugov  ROC Emil IversenPål GolbergHans Christer HolundJohannes Høsflot Klæbo  Norway Richard JouveHugo LapalusClément ParisseMaurice Ma...

 

Sir Joshua Renolds (1723-1762), Ia adalah seorang pelukis potret terkenal di Inggris pada abad ke-18 Sir Joshua Reynolds (lahir, 16 Juli 1723 di Plympton, Devon, Inggris - meninggal, 23 Februari 1792 di London) adalah seroang pelukis potret terkenal dengan esthetician di Inggris, yang mendominasi kehidupan artistik bahasa Inggris di tengah dan akhir abad ke-18.[1] Melalui seni dan ajarannya, Reynolds berusaha untuk memimpinkan lukisan Inggris jauh dari gambar anekdot asli pada awal ab...

 

Berikut ini adalah daftar stasiun radio di provinsi Jawa Barat. Bandung & Cimahi AM Logo Frekuensi Nama Nama Perusahaan Jaringan Pemilik Sinyal modulasi amplitudo (AM) 540 KHz RRI Pro 4 Bandung LPP Radio Republik Indonesia Bandung RRI Programa 4 LPP Radio Republik Indonesia 702 KHz Bravo Medika Radio 1458 KHz Radio Fajri PT Radio Swara Cakrawala Sangkuriang 1476 KHz Radio Tarbiyah Sunnah Radio Rodja 1116 KHz Radio Barani PT Radio Siaran Pendidikan Barani 860 KHz Radio Kharisma 1278 KHz Ra...

يفتقر محتوى هذه المقالة إلى الاستشهاد بمصادر. فضلاً، ساهم في تطوير هذه المقالة من خلال إضافة مصادر موثوق بها. أي معلومات غير موثقة يمكن التشكيك بها وإزالتها. (أكتوبر 2019) تويوتا كالدينامعلومات عامةالنوع طراز سيارة الفئة سيارة مدمجةالعلامة التجارية تويوتا المصنع تويوتاالإن...

 

Artikel ini sebatang kara, artinya tidak ada artikel lain yang memiliki pranala balik ke halaman ini.Bantulah menambah pranala ke artikel ini dari artikel yang berhubungan atau coba peralatan pencari pranala.Tag ini diberikan pada Desember 2022. Leonid YuzefovichYuzefovich pada 2010.LahirLeonid Abramovich Yuzefovich18 Desember 1947 (umur 76)Moskwa, RusiaKebangsaanRusiaPeriode1970s–kiniGenreFiksi kejahatan Leonid Abramovich Yuzefovich (bahasa Rusia: Леонид Абрамови...