To je bila prva dirka sezone. Scuderia Ferrari je bila že na poti na dirko, toda ne meji so jih ustavili na direktni ukaz Benita Mussolinija, ki ni dovolil dirkati nobenemu italijanskem moštvu v Franciji do konca zasedanja Združenih narodov10. marca. Štartna vrsta je bila tako zmanjšana na deset dirkalnikov.
Dirka
Na štartu je povedel Jean-Pierre Wimille z Bugattijem T59 in je začel bežati ostalim, za njim so bili Raymond Sommer, Charles Martin in Philippe Étancelin. Slednjemu je že kmalu uspelo prehiteti Martina in Sommerja, toda Wimillu se mu ni uspelo približati. V tridesetem krogu je moral vodilni Wimille odstopiti zaradi okvare zavor, tako je vodstvo prevzel Étancelin. Novi vodilni se je še vedno boril s Sommerjem, ki mu je uspelo Étancelina tudi prehiteti, toda v petinsedemdesetem krogu je moral odstopiti zaradi okvare zadnjega vpetja. V zadnjih krogih je imel težave z dirkalnikom tudi vodilni Étancelin, ki je kljub težavam z motorjem uspel do cilja ohraniti trinajstsekundno prednost pred Martinon, tretje mesto je osvojil Marcel Lehoux z minuto in pol zaostanka, četrti in zadnji uvrščeni pa je bil španski dirkač José María de Villapadierna.
Snellman, Leif; Etzrodt, Hans. »Grand Prix de Pau«. The Golden Era of Grand Prix Racing (v angleščini). Pridobljeno 8. julija 2009.
Galpin, Darren. »IV Grand Prix de Pau«. The GEL Motorsport Information Page (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. septembra 2007. Pridobljeno 24. aprila 2015.
