Globalno segrevanje

Povprečne temperature zraka od 2011. do 2021. glede na povprečje let 1956. do 1976.
Sprememba povprečne globalne temperature od predindustrijske dobe. Človekova aktivnost predstavlja glavni vzrok povečanja v industrijske dobi. Naravne sile dodajo relativno malo k spremembam.[1]:SPM-7

Globalno segrevanje – pogovorno tudi »podnebne spremembe«, »segrevanje Zemlje« – se nanaša na trenutni dvig povprečne temperature zemeljske atmosfere in oceanov. Gre za podnebne spremembe, ki jih povzročil človek[2]:7 in so posledica neto izpustov toplogrednih plinov od začetka industrializacije.

Glede na izvor toplogrednih plinov ločimo več sektorjev - prometni in energijski, ter kmetijstvo. Največ izpustov iz kmetijstva je zaradi živinoreje, neracionalne rabe dušikovih gnojil in skladiščenja živinskega gnoja. K izpustom prispeva tudi deforestacija in spremembe rabe tal. Deforestacija je še posebej problematična, saj gozdovi predstavljajo ključni ponor ogljikovega dioksida v naravi.[3]

Globalno segrevanje atmosfere

Toplogredni plini povečujejo sposobnost troposfere, da zadržuje infrardeče toplotno sevanje s čimer krepijo naravni učinek tople grede. Najpomembnejši toplogredni plin, povezan s trenutnim globalnim segrevanjem, je ogljikov dioksid (CO2) in drugi, kot so: metan in dušikov oksid.

Marca 2013 je zaznal observatorij Mauna Loa na Havajih mesečno povprečno vrednost CO2 v Zemljini atmosferi, ki je presegla 400 delcev na milijon, leto kasneje pa je bila ta meja presežena tudi v svetovnem obsegu. Ta mejnik označuje, da smo z zgorevanjem fosilnih goriv povzročili, da so se koncentracije ogljikovega dioksida povečale za več kot 120 delcev na milijon v primerjavi s predindustrijsko dobo.[4]

Globalno segrevanje oceanov

Globalna povprečna gladina morja je narasla za približno 25 cm od leta 1880.[5]

Segrevanje oceanov se nanaša na stalno naraščanje temperature oceanov zaradi naraščajočih koncentracij toplogrednih plinov v ozračju, ki jih povzroča človeška dejavnost. Zato se v podnebnem sistemu Zemlje kopiči energija, večinoma v obliki toplote. Velika večina toplote - približno 89% - je shranjena v oceanih, približno 6% je segrevanje kopnega, približno 4% segreva kriosfero in približno 1% ozračje.[6]

Posledice segrevanja oceanov so dvig morske gladine, ki ogroža obalna območja s poplavami, beljenje koral, ki uničuje biotsko raznovrstnost[7], močnejši in dolgotrajnejši hurikani, pogostejši in obsežnejši morski vročinski valovi (MHW)[8], selitev in odmiranje morskih vrst ter zmanjšana topnost ogljika v vodi, kar vpliva na kroženje ogljika[6].

Pariški sporazum[9] in cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov[10] si prizadevajo za zajezitev dviga globalne temperature in varovanje morskega okolja. Spremljanje segrevanja oceanov je ključno za oceno učinkovitosti teh prizadevanj in sprejemanje nadaljnjih ukrepov.[11]

Sklici

  1. ↑ IPCC AR6 WG1 2021
  2. ↑ IPCC AR6 WG1 2021:It is unequivocal that human influence has warmed the atmosphere, ocean and land. Widespread and rapid changes in the atmosphere, ocean, cryosphere and biosphere have occurred.
  3. ↑ Stropnik, Katja (2020). Globalne emisije toplogrednih plinov iz kmetijstva, gozdarstva in drugih vrst rabe zemljišč (diplomska naloga). Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo.
  4. ↑ Znanost, Silvestra Rogelj Petrič (14. maj 2015). »Dva rekorda toplogrednih plinov: prvi zaželen, a ga drugi razblinja«. old.delo.si. Delo. Pridobljeno 8. decembra 2024.
  5. ↑ »Climate Change Indicators: Sea Level / Figure 1. Absolute Sea Level Change«. EPA.gov. U.S. Environmental Protection Agency (EPA). Julij 2022. Arhivirano iz spletišča dne 4. septembra 2023. Data sources: CSIRO, 2017. NOAA, 2022.
  6. ↑ 6,0 6,1 »Segrevanje oceanov«. marine.copernicus.eu. Copernicus Marine Environment Monitoring Service. Pridobljeno 8. decembra 2024.
  7. ↑ Hoegh-Guldberg O. (1999). »Climate change, coral bleaching and the future of the world's coral reefs« (PDF). Mar Freshwater Res. 50 (8): 839–66. doi:10.1071/MF99078.
  8. ↑ »Morski vročinski valovi«. marine.copernicus.eu. Copernicus Marine Environment Monitoring Service. Pridobljeno 8. decembra 2024.
  9. ↑ »The Paris Agreement. What is the Paris Agreement?«. unfccc.int. UNFCCC. Pridobljeno 8. decembra 2024.
  10. ↑ »Kazalniki ciljev trajnostnega razvoja«. www.stat.si. Republika Slovenija, Statistični urad. Pridobljeno 8. decembra 2024.
  11. ↑ »Sea Surface Temperature«. marine.copernicus.eu (v angleščini). Copernicus Marine Environment Monitoring Service. Pridobljeno 8. decembra 2024.

Viri

Prvo poročilo delovne skupine AR6