PROFILPELAJAR.COM

Glinenec
Glinenec
	Kristali kalijevega glinenca v granitu; vzhodna Sierra Nevada, Kalifornija, ZDA
Splošno
Kategorija	VIII. razred - Silikati,; podrazred: paličasti silikati (tektosilikati)
Kemijska formula	KAlSi3O8 - NaAlSi3O8 - CaAl2Si2O8
Lastnosti
Barva	Rožnata, bela, siva, rjava
Kristalni sistem	Triklinski ali monoklinski
Dvojčičenje	Tartansko, karlovarsko itd.
Trdota	6
Sijaj	Steklast
Prozornost	Neprozoren
Dvolomnost	Prvi red
Pleohroizem	Brez

Glinenci (KAlSi₃O₈ - NaAlSi₃O₈ - CaAl₂Si₂O₈) so skupina kamninotvornih tektosilikatnih mineralov, ki sestavljajo okrog 60% Zemljine skorje.^[1]

Glinenci kristalijo iz magme kot globočnine, predornine ali žilnine. Prisotne so tudi v mnogih metamorfnih^[2] in sedimentnih kamninah.^[3] Kamnina, ki je skoraj v celoti so sestavljene iz kalcijevih plagioklazov, je anortozit.^[4]

Sestava

Glinenci imajo trodimenzionalno ogrodje silikatnih tetraedrov [SiO₄]^4-. Njihovo kemijsko sestavo se običajno prikazuje s sestavo njihovih treh končnih členov:

kalijevi glinenci ali K-glinenci - končni člen ortoklaz KAlSi₃O₈^[1]
natrijevi glinenci - končni člen albit NaAlSi₃O₈^[1]
kalcijevi glinenci – končni člen anortit CaAl₂Si₂O₈^[1]

Trdne raztopine med ortoklazom in albitom se imenujejo alkalni glinenci.^[1] Trdne raztopine med albitom in anortitom se imenujejo plagioklazi ali natančneje plagioklazni glinenci. Med ortoklazom in anortitom, pa tudi v drugih dveh trdnih raztopinah, nizi trdnih raztopin niso zvezni, ker se pri temperaturah, kakršne so v Zemljini skorji, nekatere taline ne mešajo. Abit se prišteva tako k plagioklazom kot k alkalnim glinencem. Poleg albita se k obojim glinencem prištevajo tudi barijevi glinenci, ki nastanejo za zamenjavo kalija z barijem v kalijevih glinencih.

Alkalni glinenci

K alkalnim glinencem spadajo:

ortoklaz (monoklinski)^[5] - KAlSi₃O₈
sanidin (monoklinski)^[6] - (K,Na)AlSi₃O₈
mikroklin (triklinski)^[7] - KAlSi₃O₈
anortoklaz (triklinski) - (Na,K)AlSi₃O₈

Sanidin je stabilen samo pri najvišjih temperaturah, mikroklin pa pri najnižjih.^[5]^[6] Za alkalne glinence je značilna pertitska tekstura, ker med ohlajanjem taline z vmesno sestavo kristalita glinenca z nasprotnima sestavama. Pertitska tekstura alkalnih glinencev je v mnogih granitih vidna s prostim očesom.^[8] Mikropertitske teksture so vidne z optičnim mikroskopom, medtem ko so mikropertitne teksture vidne samo z elektronskim mikroskopom.

Plagioklazni glinenci

Plagioklazni glinenci kristalizirajo v triklinskem kristalnem sistemu. Mednje spadajo naslednji minerali (v oklepajih odstotek anortita):

albit (0 do 10) — NaAlSi₃O₈
oligoklaz (10 do 30) — (Na,Ca)(Al,Si)AlSi₂O₈
andezin (30 do 50) — NaAlSi₃O₈ — CaAl₂Si₂O₈
labradorit (50 do 70) — (Ca,Na)Al(Al,Si)Si₂O₈
bitovnit (70 do 90) — (NaSi,CaAl)AlSi₂O₈
anortit (90 do 100) — CaAl₂Si₂O₈

Tudi vmesne sestave plagioklazov lahko pri ohlajanju kristalijo v dva glinenca z nasprotno sestavo. Difuzija je pri njih mnogo počasnejša kot pri alkalnih glinencih, zato sta nastala glinenca tako finozrnata, da so zrna vidna samo z mikroskopom. Vrzeli zaradi nezdružljivosti talin so v primerjavi z alkalnimi glinenci bolj zapletene. Igra barv, ki je opazna v nekaterih glinencih z labradoritsko sestavo, je posledica kristaljenja finozrnatih lističev.

Barijevi glinenci

Barijevi glinenci so monoklinski. Mednje spadata:

celzian — BaAl₂Si₂O₈
hialofan — (K,Na,Ba)(Al,Si)₄O₈

S preperevanjem glinencev nastajajo hidratizirani aluminijevi plastnati silikati (filosilikati), ki so sestavine glin.

Uporaba

Glinenci so surovine za proizvodnjo keramike in geopolimerov. V geologiji in arheologiji se uporabljajo za termoluminiscenčno in optično datiranje. Kalijevi glinenci se v geokronologiji in termokronologiji pogosto uporabljajo za K-Ar in Ar-Ar datiranje.

Leta 2005 je bila največja svetovna proizvajalka glinencev Italija, ki je proizvedla skoraj petino svetovne proizvodnje. Sledili so ji Turčija, Ljudska republika Kitajska in Tajska.^[9]

Glej tudi

Seznam mineralov

Sklici

↑ ^1,0 ^1,1 ^1,2 ^1,3 ^1,4 Feldspar. What is Feldspar? Arhivirano 2008-02-15 na Wayback Machine. Industrial Minerals Association. Pridobljeno 18. julija 2007.
↑ "Metamorphic Rocks." Metamorphic Rocks Information Arhivirano 2007-07-01 na Wayback Machine.. Pridobljeno 18. julija 2007.
↑ "Weathering and Sedimentary Rocks." Geology. Arhivirano 2007-07-03 na Wayback Machine. Pridobljeno 18. julija 2007.
↑ Blatt, Harvey; Robert J. Tracy (1996). Petrology : igneous, sedimentary, and metamorphic (2 izd.). New York : W. H. Freeman, cop. COBISS 11125302. ISBN 0-7167-2438-3.
↑ ^5,0 ^5,1 "The Mineral Orthoclase." Feldspar Arhivirano 2011-10-04 na Wayback Machine. Amethyst Galleries, Inc. Pridobljeno 8. februarja 2008.
↑ ^6,0 ^6,1 "Sanidine Feldspar." Feldspar Arhivirano 2011-10-04 na Wayback Machine. Amethyst Galleries, Inc. Pridobljeno 8. februarja 2008.
↑ "Microcline Feldspar." Feldspar Arhivirano 2011-10-06 na Wayback Machine. Amethyst Galleries, Inc. Pridobljeno 8. februarja 2008.
↑ Ralph, Jolyon & Ida. "Perthite." Perthite Profile on mindat.org Pridobljeno 8. februarja 2008.
↑ Mednarodni denarni sklad