Znan je predvsem po seriji uspešnih znanstvenofantastičnih filmov v 1950. letih, ki so popularizirali ta žanr v Združenih državah Amerike.
Življenjepis
Diplomiral je iz arhitekture na umetnostni akademiji v Budimpešti, nato pa se usmeril v film. Sprva se je le s težavo preživljal, med drugim kot oblikovalec mednapisov za neme filme. Leta 1931 se je preselil v Berlin, kjer je za studio UFA oblikoval scenografijo in se pričel ukvarjati z animacijo. Ko so v Nemčiji prišli na oblast nacisti, je zapustil državo in deloval v različnih evropskih mestih (Amsterdam, Pariz,...); v tem obdobju je ustvaril serijo kratkih animiranih filmov z lutkami, kasneje znanih pod skupnim imenom Puppetoons. Kasneje je zašel v težave, ko je produciral kratek alegorični animirani film, ki je kritiziral fašizem.
Leta 1939 je obiskal ZDA kot gostujoči predavatelj na Univerzi Columbia, kjer je dobil ponudbo produkcijske hiše Paramount Pictures. Emigriral je v ZDA in zanje ustvaril serijo tehnično dovršenih in komercialno uspešnih kratkih filmov z lutkami, ki so mu leta 1943 prinesli častnega oskarja. Nekaj let kasneje je zapustil podjetje Paramount Pictures in postal samostojni producent ter se pričel ukvarjati z igranimi filmi. Njegov prvi projekt je bil film The Great Rupert (1949) režiserja Irvinga Pichela, s katerim je kasneje sodeloval tudi pri znanstvenofantastičnem filmu Destination Moon (1950), ki je postal velik hit in sprožil pravo manijo v ZDA. Po njem je produciral še več znanstvenofantastičnih in fantazijskih filmov ter prejel več oskarjev za posebne učinke.
Konec 1950. let je začel delati za Metro-Goldwyn-Mayer, kjer je nastal njegov režiserski prvenec, fantazijski muzikaltom thumb (1958). Med vidnejšimi filmi iz tega obdobja je bil Časovni stroj (1960) z Rodom Taylorjem v glavni vlogi, ki je prav tako doživel velik finančni uspeh ter mu prav tako prinesel oskarja za posebne učinke. Njegov naslednji film, fantazijski Seven Faces of Dr. Lao (1964) je po mnenju nekaterih oboževalcev njegovo najboljše delo, vendar ta ni bil komercialno uspešen. V naslednjih desetih letih je produciral le še dva filma. Njegov zadnji, Doc Savage: The Man of Bronze, je prav tako doživel polom zaradi neprepričljive produkcije, nakar Palu ni več uspelo prepričati odgovornih pri MGM da mu financirajo novo serijo znanstvenofantastičnih filmov konec 1970. let.
Ob smrti leta 1980 je zapustil nekaj nedokončanih projektov, med drugim je podpisan kot soavtor knjige Time Machine II (1981), nadaljevanja novele Časovni strojH.G. Wellsa, ki naj bi bil povezan z nerealiziranim nadaljevanjem njegove uspešnice iz leta 1960. Leta 1986 je izšel dokumentarec Fantasy World of George Pal o njegovem delu, leto kasneje pa še The Puppetoon Movie, ki je celovečerna kompilacija njegovih zgodnjih animiranih del.
Brosnan, John (2011). »Pal, George«. V Nicholls, Peter; Clute, John; Langford, David (ur.). The Encyclopedia of Science fiction (3. izd.). Gollancz & SFE, Ltd.
Erickson, Hal (2010). »George Pal«. The New York Times. Pridobljeno 1. maja 2015.
Zunanje povezave
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: George Pal.
.jpg)
