Frančišek Krištof Bogataj

Frančišek Krištof Bogataj
Rojstvo4. avgust 1684({{padleft:1684|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})
Škofja Loka
Smrt14. februar 1754({{padleft:1754|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:14|2|0}}) (69 let)
Ljubljana
Državljanstvo Sveto rimsko cesarstvo
Poklicpravoznanec, pravnik, akademik

Frančišek Krištof Bogataj (tudi Wagathey ali Wogathey, kasneje tudi von Wogathey auf Ehrnbüchl), slovenski pravnik in akademik, * 4. avgust 1684, Škofja Loka, † 14. februar 1754, Ljubljana.

Življenjepis

F. K. Bogataj se je rodil v Škofji Loki pravniku Janezu Matiju in Ani Frančiški roj. Benkovič. Doktorat obojega prava je dosegel leta 1708 na univerzi v Padovi, nato je delal kot odvetnik pri kranjskem okrajnem sodišču. 16. junija 1710 je na pobudo pravniškega društva, ki je skrbelo, da so se člani urili v svoji stroki, v Ljubljani javno predaval civilno pravo, ni pa znano, ali je temu predavanju sledilo še kakšno.

V letih 1712 in 1719 je bil vicedomski tajnik in deželnoknežji fiskal, član in večkrat poročevalec z različnih, predvsem finančnih komisij deželnega odbora in deželnega kneza. Za nagrado za uradniško delo je bil 1730 skupaj z bratrancem Janezom Jurijem (glavarjem v Bribirju in Novem Vinodolskem) povzdignjen v plemiški stan z naslovom von Wogathey auf Ehrnbüchl.

Od 1746 je bil član bratovščine sv. Dizme (tedaj deželni tajnik), od kdaj je bil član akademije operozov z vzdevkom Congruus (= skladen), ni ugotovljivo. Sodeč po seznamu knjig v zapuščinskem inventarju in po stavku v posvetilu Thalnitscherjevi Epitome chronologica … 1714, se je Bogataj zanimal posebno za zgodovino; isto izpričuje Bogatajeva posvetilna pesem Providus Aemonae historicus operosa viretis ….

Dela

Thalnitscher (Ectypon 113) navaja Bogataja kot avtorja dveh del:

  • Codex officii Vicedomnatus Nobilis et Mercenarii Excelsi Ducatus Carnioliae. Tractatus Historico-politico-juridicus, 1713
  • Observationes practicae selectiores Dicasteriorum Carnioliae, 1713

Knjigi nista poznani.

Njegovega vnuka Ignaca (17881852) naj bi z »rajnikom Bogotajem« imel v mislih Levstik v Popótovanju od Litije do Čateža.

Viri