Suppejevi predniki prihajajo iz Belgije. Njegov ded se je preselil v Cremono (Italija) in priredil svoj priimek italijanskemu jeziku. Ko je bil skladatelj star pet mesecev se je družina preselila v Zadar. Že s sedmimi leti je redno pel v stolnemzboru in obiskoval vaje vojaške godbe. Kmalu sta Giovanni Cigalla, stolni kapelnik in Giuseppe Ferrari, vojaški kapelnik, postala pozorna na fantovo izjemno glasbeno nadarjenost. Sprva proti očetovi volji, kasneje pa vendar z njegovim pristankom, sta ga poučevala. Prvi harmonijo in kontrapunkt, drugi pa flavto in instrumentacijo. Leta 1835 je oče poslal dečka študirat pravo v Padovo, vendar se je mladenič tamkaj bolj zanimal za sodobne italijanske opere in njihove avtorje, kot pa za suhoparne paragrafe. Po nepričakovani očetovi smrti leta 1835 se je skladatelj vrnil v Zadar in se kasneje z družino preselil na Dunaj. Tu naj bi po želji materinega očeta študiral medicino. Tej zahtevi se je uprl ter na lastno pest začel s študijem glasbe na konzervatoriju pri Ignazu Seyfriedu. Leta 1840 je nastopil službo pri gledališkem podjetniku Josefu Pokornem, ki je bil lastnik več gledališč na Dunaju in v Pragi. V gledališču Theater an der Wien je ostal do leta 1862. Poleg dirigiranja opernih predstav je bila njegova naloga tudi komponiranje spevoiger, scenskih glasb, uvertur in manjših glasbenih točk. Leta 1860 je, potem ko je spoznal Offenbachoveoperete, skomponiral prvo nemško opereto Das Pensionat. Doživela je izjemen uspeh in sledile so ji številne druge, najznamenitejše so bile Lepa Galateja, Boccaccio in Fatinitza. V zadnjih letih svojega življenja (po letu 1882) se je posvečal cerkveni glasbi. Umrl je 1895 za rakom.
Pomembnejša dela
Dichter und Bauer, 1848 (zelo popularna uvertura, 1855)
.svg){kind=small}
