Rodil se je očetu stražniku Jožefu in materi Elizabeti (rojena Šaše). Golob je eno leto obiskoval kiparski oddelek Tehniške srednje šole v Ljubljani pri prof. F. Kralju, nato je študij nadaljeval v Zagrebu, kjer je leta 1937diplomiral iz slikarstva na Umetnostni akademiji Zagreb. Na Dunaju je 1939 končal tečaj restavriranja. Bil je član skupine Gruda. Povezal se je s skupino, ki je pripravljala upor proti okupatorju in v Črnečah, zaradi česar so ga 22. 8. 1941 aretirali in odpeljali na Prevalje v prostore tedanje šole, od tam pa v Begunje in ga nato v skupini desetih talcev ustrelili 3. 9. 1941 v Domžalah kot prvega talca umetnika.[1]
Delo
Franja Goloba uvrščajo med najzanimivejše in najbolj originalne likovne umetnike v času pred drugo svetovno vojno. Po slovenskih javnih in zasebnih zbirkah je ohranjenih okoli sto njegovih del.[1] Za Golobovo delo je značilna težnja po ekspresivni stilizaciji risbe in kompozicije. V olju je ustvarjal izrazito koloristična dela, socialno angažirane motive in psihološko poglobljene portrete. V njegovih grafikah pa se prepletajo vplivi ekspresionizma, ljudske umetnosti in srednjeveškihfresk, ki jih je odkrival kot restavrator in beležil v akvarelih. Zapustil je mapo (N'mav čriez izaro, 1938) osemnajstih lesorezov po motivih koroškihljudskih pesmi.
Zapuščina
Po Golobu je so leta 1963 poimenovali osnovno šolo na Prevaljah. Leta 2001 so v Spominskem parku na Prevaljah postavili njegov doprsni kip, delo akademskega kiparja Radeta Nikolića.[1] Na Kogelnikovi domačiji v Podklancu pri Dravogradu, kjer je bival leta 1941, so leta 1984 odkrili spominsko ploščo.[1]
.svg){kind=small}
.svg){kind=small}
