Franc Jelovšek, oče slikarja K.A. Jelovška, (včasih zapisan tudi kot Illovšek ali Illouschegg ali Jellouschegg) je bil slikar baroka v Sloveniji.
Življenjepis
Slikar sam se je dosledno podpisoval Illouscheg (Ilovšek), drugi so o njem pisali po bolj znanem priimku Jellouschegg, Jelovšek. O Jelovškovi učni dobi je bolj malo znanega, a njegova dela izpričujejo, da je imel dobro šolo; ker mu je bil slikar Janez Mihael Reinwaldt (Mihael Reinbalt) priča pri poroki, ni izključeno, da se je Ilovšek pri njem učil. Ko je v letih 1721–1723 bival Giulio Quaglio drugič v Ljubljani je s svojimi tedaj izvršenimi freskami v kapelah stolne cerkve in semeniške knjižnice močno vplival na Ilovška. Odtod tolika sorodnost med Quaglievimi in Jelovškovimi freskami, da so se freske v cerkvi sv. Petra v Ljubljani nad 150 let pomotoma pripisovale Quagliu.
Jelovšek je bil izrazit freskant, njegovih oljnih slik je malo. Vzornik mu je Giulio Quaglio, kakor najbolje dokazujejo freske v cerkvi sv. Petra v Ljubljani in spada med naše najboljše slikarje. Naslikal je tudi svoj avtoportret na balustradikoražupnijske cerkve na Sladki gori.
Posvetnih slik je izdelal bolj malo, pa še od teh je veliko uničenih, vendar je ohranjenih nekaj portretov in zanimivih fresk v gradu Jablje pri Mengšu.
Nekaj posnetkov ohranjenih fresk na gradu Jablje sledi.
.svg){kind=small}
