Bil je sin Miroslava Vilharja. Glasbene teorije ga je sprva naučil Theodor Elze, nemškiprotestantskipastor, leta 1870 pa je odšel na praškoorglarsko šolo. Njegov opus obsega preko 300 različnih skladb, predvsem vokalnih (samospevi, zbori) in glasbeno-gledaliških. Deloval je na Hrvaškem, posvetil se je razvoju tamkajšnje glasbe, zato je v svoja dela vključeval tudi hrvaškoljudsko pesem. Njegova glasbena misel sledi romantičnim in novoromantičnim silnicam. Tudi na področju opere se je lotil narodnih snovi.
Scenska glasba
Opere
Smiljana (1897)
Ivanjska kraljica (1902)
Lopudska sirotica (1913)
Zvonimir (nedokončana)
Operete
Ustaška nevolja (1889)
Gospa Pokondirevićka (1905)
Glej tudi
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Fran Serafin Vilhar.