V širšem smislu lahko izraz evangeličanske cerkve pomeni tudi druge cerkve, ki izhajajo iz reformacijskega gibanja v 16. stoletju, zlasti cerkve, ki so nastale na naukih Ulricha Zwinglija in Jeana Calvina – imenujemo jih tudi evangeličanske cerkve helvetske veroizpovedi, kalvinske Cerkve ali tudi reformirane cerkve.
Evangeličanske cerkve včasih uvrščamo v širšo skupino evangeličanska cerkva.
Evangeličanski nauk
Evangeličanski teološki nauk je utemeljil Luther na štirih glavnih postavkah:
Sola fide – samo vera pomeni, da si človek prisluži odrešenje samo z vero, ne pa z dejanji.
Sola gratia – samo (Božja) milost pomeni, da je za odrešenje potrebna samo Božja milost, ne pa posebne molitve in dela oziroma odpustki.
Solus Christus – samo Kristus pomeni, da je vrhovna avtoriteta vseh vernikov Kristus, ne pa Cerkev ali papež.
Sola Scriptura – samo Sveto Pismo pomeni, da je podlaga verovanja samo, kar je zapisano v Svetem pismu, ne pa tradicija, ki se je izoblikovala v (Rimskokatoliški) cerkvi.