V Lvovu (danes Lviv) v Ukrajini je študiral filozofijo. Zaradi suma izdaje je bil priprt, a kljub temeljiti preiskavi niso zoper njega našli obremenilnih dokazov, zato so obtožnico opustili. Kot je danes znano, je bil član podtalne organizacije in skupaj s somišljeniki razdeljeval letake z revolucionarno vsebino, ki so jih tiskali v skrivnih tiskalnicah. Zaradi podtalnih dejavnosti so ga pregnali iz domovine.
Izgnanstvo v Ljubljani
Nagrobnik Emila Korytka na Navju s Prešernovimi verzi v nemščini: Der Mensch muss untergehen, Die Menschheit bleibt fortan Wird mit ihr das bestehen, was er für sie gethan
Korytka je kot političnega prestopnika Klemens von Metternich obsodil na internacijo v Ljubljani, kjer se je kmalu spoprijateljil s takratnimi intelektualci in vplivnimi osebami. Izpostaviti velja osebnosti kot so Blaž Crobath, Matija Čop in France Prešeren, ki naj bi mu pomagal pri učenju slovenščine, le ta pa naj bi mu v zameno dajal inštrukcije iz poljskega jezika. Prav tako naj bi, vse do prepovedi s strani Metternicha, s Prešernom hodila na daljše izlete. Njegovo življenje v Ljubljani je bilo strogo nadzorovano, policiji je celo moral sporočati, kdo so njegovi prijatelji. V Ljubljani se je seznanil z idejo ilirizma in postal zagovornik slovanske vzajemnosti. Bil je trdnega prepričanja, da si slovenščina zasluži ohranitev v knjižnem jeziku. Za slovensko kulturo je pomemben kot zbiralec slovenskih ljudskih pesmi. Tako je po njegovi smrti, med letoma 1839 in 1944, v petih zvezkih izšla njegova zbirka Şlovénşke péşmi, krajnskiga naróda, natisnjene v tiskarni Jožefa Blaznika. Sodeloval je tudi v beletrističnem časopisu Carniolia, kjer je med drugimi od deželnega guvernerja Šmidburga (nem. Schmidburg) dobil dovoljenje za objavo dvanajstih slik kranjskih narodnih noš, ki so ohranjene še danes. Pokopan je na ljubljanskem Navju.
Pred sodnim stolom predmarčne birokracije: Posnetki policijskih zapiskov 1814-1847 o Luku Burgerju, Bonaventuri Humlu, Mihaelu Mušiču, Matevžu Ravnikarju (1776-1865), Juriju Pavšku, listu Slavija, Frideriku Ireneju Baragu, Francu Pircu (1785-1880), Bernardu (Andreju) Smolnikarju, Jakobu Zupanu, Urbanu Jarniku, Emilu Korytku, Boguslawu Horodynskem, Leopoldu Kordešu, Franzu Hermannu von Hermannsthalu,Andreju Smoletu, Jožefu Blazniku (Blazniku), Jožefu Orlu, Janezu Nepomuku Veselu, Franu Močniku, Matiju Kavčiču, Karlu Dežmanu, Vinku Fereriju Klunu in J [Dom in svet (Ljubljana) letnik 43. številka 9/10 (1930). Str. 295-9. [3]
Emil Korytko [Senčna risba] // Dom in svet (Ljubljana) letnik 43. številka 9/10 (1930). Str. 295. [4]
Ilešič F. Emil Korytko / Fran Ilešič // Ljubljanski zvon letnik 45. številka 3 (1925). [5]
Emil Korytko // Ljubljanski zvon letnik 31. številka 5 (1911). [6]
Kidrič F. Paberki o Korytku in dobi njegovega delovanja v Ljubljani: Ob razpravah: I. Prijatelj, Emil Korytko (Zbornik u slavu Vatroslava Jagiča, 1908, in Izvestje Muzej- skega društva za Kranjsko 1909) in I.Franko, Koritko (Zapiski naukovogo tovaristva imeni čenka, 1908). Tudi o F. Prešernu, F.L.Čelakovskem, M. Čopu, S. Vrazu, L. Gaju, U. Jarniku, J.Kopitarju, L.Kordešu idr. / France Kidrič // Ljubljanski zvon letnik 30. številka 5 (1910) [7]
V »Zapiski naukovaho Tovaristva imeni Ševčenka«: Razprava Ivana Franka o Emilu Korytku // Dom in svet (Ljubljana) letnik 22. številka 6 (1909) [8]
Pintar L. Emil Korytka / Luka Pintar // Ljubljanski zvon letnik 20. številka 11 (1900). [9]
Zawiliński R. K biografiji Emila Korytka / Roman Zawiliński // Ljubljanski zvon letnik 19. številka 8 (1899).
Na grobu Emila Korytka // Dva Prešernova nagrobna napisa iz nemščine poslovenjena / Posl. L. Pintar // Ljubljanski zvon letnik 17. številka 7 (1897) [10]
Ta članek o znanstveniku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.
