Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za to je: manjkajo cobissi; razvidno je tudi kopiranje vsebin - najverjetneje s spleta - brez navajanja od kod .... Prosimo, da nam pomagaš izboljšati ta članek.
Življenje
V Beogradu rojen slovenski pisatelj Emil Filipčič je študiral režijo na Akademiji za glasbo, radio, film in televizijo v Ljubljani. Močno je zaznamoval slovensko umetnost zadnjih desetletij, saj je bil med tistimi, ki so najodločneje prekinili z narativnimi vzorci. Uveljavil se je kot provokativen in unikaten avtor, za katerega je humorno odmikanje in poigravanje tako rekoč edina sestavina vseh stvari in tudi samega pisanja. Njegov edinstven slog raste iz hipijevskega optimizma in veselja do življenja, a ga ves čas spremljajo tudi filozofski uvidi, fantastičen svet, ironija in grotesknost.
Leta 2011 je za roman Problemi prejel nagrado Prešernovega sklada.
Delo
Filipčič piše tako prozna kot dramska dela. Kritiki njegov stil postavljajo na vrhove ludizma, humor v njegovih delih pa se prepleta z nadrealističnimi elementi, kar ustvarja občutek grotesknosti in fantastičnega sveta.
Javnosti se je prvič predstavil leta 1979 z romanoma Grein Vaun in Kerubini. Slednjega je napisal skupaj z Brankom Gradišnikom pod psevdonimomJožef Paganel. Uvrščamo ga med najplodovitejše slovenske dramatike, saj je bilo uprizorjenih kar devet njegovih dram. Med njegove vrhunce na tem področju sodi scenarij za satiričnoradijsko igroButnskala, ki jo je izvajal na radiu Študent z Markom Dergancem. Istoimenski naslov nosi tudi scenarij za film, katerega režiser je Franci Slak. Bil je tudi eden izmed prvih sodelavcev in skupaj s Sašom Hribarjem tudi inspiratorjev satirične radijske oddaje "radia Ga-ga".
Bibliografija
Prozna dela
Grein Vaun, roman (1979)
Kerubini, satirični roman (skupaj z Brankom Gradišnikom, pod skupnim psevdonimom Jožef Paganel, 1979)
.svg){kind=small}
