Dvodelni graf (tudi bipartitni graf ali bigraf) je v teoriji grafovgraf, ki se mu lahko točke razdeli v dve disjunktni množici in tako, da vsaka povezava povezuje točko iz množice s točko v množici (tudi obratno velja: vsaka povezava povezuje tudi točko iz s točko v ). Tako se dobita dve neodvisni množici. Iz tega sledi, da dvodelni graf ne vsebuje povezave, ki bi povezovala dve točki iste množice. Lahko pa se množico točk razdeli v dve skupini.
Dvodelni graf nima cikle z liho dolžino. Enostavni dvodelni graf se označuje z
kjer je:
število točk
število povezav
Značilnosti
graf, ki nima lihih ciklov, je dvodelen. Dvodelni graf tako nima klik, ki bi imele velikost 3 ali več.
ciklični graf s sodim številom točk je dvodelen
vsak ravninski graf (povezave se ne sekajo), kjer je vsako lice v ravninskem prikazu sestavljeno iz sodega števila povezav, je dvodelen
Zgledi dvodelnih grafov so tudi drevesa, hiperkocke in cikli s sodim številom točk.[1]
Če se dve množici in barva z dvema barvama tako, da so vse točke v pobarvane z modro barvo in vse točke v z zeleno barvo, potem se vsaka točka konča in začne z različno barvo. Pogosto se dvodelni graf označuje z
Ugotavljanje dvodelnosti
Dvodelni graf je povezani graf. Njegovo dvodelnost se lahko definira s sodostjo ali lihostjo razdalje od poljubno izbrane točke. Ena podmnožica točk ima to razdaljo sodo, druga podmnožica pa liho.
Dvodelnost grafa se torej ugotavlja tako, da se določi dve podmnožici in za vsako povezano komponento grafa in potem se za vsako točko posebej ugotovi, če končne točke pripadajo različnim podmnožicam.