Dobrina (blago) je v ekonomiji predmet, ki zadovoljuje človekove potrebe[1] in zagotavlja korist. Primer je potrošnik, ki kupi zadovoljujoč produkt. Običajno ločimo med dobrinami, ki so prenosljive in storitvami, ki niso prenosljive.[2]
Dobrina je "ekonomska dobrina", če je uporabna za ljudi, ampak glede na povpraševanje po njej redka, tako da je za njeno pridobitev potreben človeški trud.[3]
Brezplačne dobrine, kot je zrak, so po drugi strani v izobilju in zavesten trud za njihovo pridobitev ni potreben.
Potrošniška dobrina ali "končna dobrina" je katerikoli predmet, ki je uporabljen v potrošnji in ne v proizvodnji drugih dobrin. Mikrovalovna pečica ali kolo, ki sta prodana potrošniku sta primer končne ali potrošniške dobrine. Po drugi strani so sestavni deli, ki so prodani z namenom njihove uporabe v teh dobrinah, vmesne dobrine, na primer tekstil ali tranzistor.
Blago se lahko uporablja kot sopomenka za ekonomske dobrine, vendar se običajno nanaša na tržne surovine in primarne proizvode.[4]
