Divje jagode (švedskoSmultronstället) je švedski dramski film iz leta 1957, ki ga je režiral in zanj napisal scenarij Ingmar Bergman. Naslov v originalu pomeni »nasad divjih jagod«, v prenesene pomenu pa podcenjen prostor, pogosto z osebno ali sentimentalno vrednostjo. V glavnih vlogah nastopajo Victor Sjöström v svoji zadnji filmski vlogi kot starec, ki se spominja preteklosti, ter stalni Bergmanovi Bibi Andersson, Ingrid Thulin in Gunnar Björnstrand, Max von Sydow pa v stranski vlogi.
Bergman je pisal scenarij, ko je ležal v bolnišnici.[1] V njem se je poglobil v teme introspekcije in človeškega obstoja. Film velja za Bergmanov najboljši in najbolj ganljiv film, ki ga kritiki uvrščajo tudi za enega najboljših v zgodovini.[2] Leta 1958 je bil na Berlinskem filmskem festivalu nagrajen z Zlatim medvedom. Woody Allen je delno po njem leta 1988 posnel film Skrivnost neznane ženske.
