Divja grlica je nekoliko manjša od ostalih vrst. V dolžino meri med 24 in 29 cm in ima razpon peruti med 47 in 55 cm. Odrasle živali tehtajo med 85 in 170 g.[3][4] Osnovna barva perja je rjava, ob straneh vratu pa ima divja grlica črno-belo liso. Rep je med letom klinasto oblikovan in ima na zgornji strani v sredini temno pego, ki je obrobljena z belimi peresi. Perje je po krilih cimetasto rjave barve s črnimi obrobami, ti vzorci v perju pa spominjajo na želvji oklep.
Gnezdi na nizkem drevju in grmovju v svetlih hrastovih, bukovih in mešanih gozdovih, pogosto pa se zadržuje tudi v živih mejah in v parkih, kjer se hrani s semeni in žuželkami.
Med evropskimi golobi je divja grlica edina, ki se seli na velike razdalje. Večina primerkov zimo preživi v afriških savanah. V Sloveniji divja grlica gnezdi ponekod na primorskem, severneje pa je le poletna vrsta.
Razširjenost in ogroženost
Evropsko poročilo Common Birds 2007 navaja podatek, da je populacija divje grlice v Evropi v zadnjih letih upadla za 62%.[5] Okoljevarstveniki upad populacije pripisujejo spremenjenim načinom kmetovanja, pri čemer je v naravi upadla količina semen in poganjkov poljskega plevela, s katerimi se grlice hranijo. Upad populacije je v manjši meri povezan tudi z odstrelom divjih ptic, ki se še posebej pogosto dogaja v sredozemskih državah. Po poročilu Evropske komisije iz leta 2001 naj bi bilo letno odstreljenih med dva in štiri milijoni ptic, predvsem v Franciji, Italiji, Španiji, Grčiji, Cipru in Malti.[6][7] Naravovarstveniki še posebej opozarjajo na pomladanski odstrel ptic, ki se vsako leto dogaja na Malti. Malta je namreč edina evropska država, ki dovoljuje odstrel ptic v selitvenem obdobju.[8]
.jpg)
